Tiskane izdaje
Jutri se začenja jubilejni dvajseti Sarajevski filmski festival in bo seveda nekaj posebnega, obljublja direktor festivala Miro Purivatra. V devetih dneh bo mesto ob Miljacki gostilo vsaj tri oskarjevce, Michela Hazanaviciusa, igralko Melisso Leo in Danisa Tanovića, festival pa bo odprl mehiški igralec Gael García Bernal s kultnim filmom Pasja ljubezen.
»Festival je nastal v popolnoma drugačnem času, v obkoljenem Sarajevu, kot dejanje kulturnega odpora. To je bilo krvavo potrebno ljudem, ki so bili štiri leta obkoljeni, obstreljevani,« je za Delo povedal ustanovitelj in direktor festivala Miro Purivatra. Začelo se je s projektom Obala Art Centra, v okviru katerega so ustanovili tako imenovani vojni kino.
»V Sarajevu je bilo takrat težko. Nisi vedel, ali boš preživel dan, ali ga bo preživel tisti poleg tebe,« se spominja Purivatra. »Ko si se odločil, da boš šel iz hiše, si tvegal, da se ne boš več vrnil. In s tem si živel dan za dnem. Po mesecih skrivanja v kleteh, zakloniščih, postaneš nor, vidiš, da golo preživetje ne vodi nikamor. Rečeš si, ne morem več tako naprej, z nekom moram govoriti. In se odločiš, da greš ven. Nenadoma strah pred smrtjo postane nepomemben. Začneš raziskovati možnosti, kako bi v nemogočih okoliščinah srečal druge ljudi, kaj bi te lahko vsaj za hip vrnilo v tok življenja.«
Vstopnina – cigareta
Imeli so star videoprojektor in star videorekorder, na Akademiji so našli stare filmske trakove in jih začeli prikazovati, najprej samo za dvajset, trideset prijateljev. Začela se je fama o »vojnem kinu«. Prihajali so ljudje, in ker ni bilo denarja, je bila vstopnina ena cigareta. Lezli so skozi luknje v zidovih, se izogibali ostrostrelcem. »To je bila popolnoma nadrealna situacija,« je rekla selektorica festivala Elma Tataragić. »Akademija je med vojno bila eden od najbolj živih delov mesta, koncerti, razstave, filmi, kot bi se tam skoncentrirala vsa kreativna energija mesta ...«
Prek Igmana so v mesto prišli Susan Sontag, Milče Mančevski s filmom Pred dežjem, mehiški režiser Alfonso Cuarón (Velika pričakovanja, Jaz pa tebi mamo, Gravitacija), ki je takrat predstavljal svoj mladinski film Mala princesa. Predvajali so ga šeststo sarajevskim otrokom, ki so takrat prvič videli film.
Novembra 1995, ravno v času sklepnih pogajanj v Daytonu, je prek Igmana v Sarajevo prišla tudi celotna postava NSK, z Laibachom, Irwinom, filozofom Petrom Mlakarjem in režiserjem Draganom Živadinovom. Tam so simbolično ustanovili državo NSK, razdelili potne liste.
Po Daytonu je za novo leto v ranjeno mesto prišel še Bono, pa družinski prijatelj Purivatre Steve Buscemi, Willem Dafoe … Spomnim se, kako smo v kavarni Meeting Point sedeli skupaj s Sašem Lošićem, z mladim Alfonsom Cuarónom, z Mikom Leighom, spomnim se pogovora z iranskim režiserjem Panahijem, z Jeremyjem Ironsom … Vsi, vsak po svoje, so pripomogli k temu, da je Sarajevski filmski festival to, kar danes je.
Tudi Angelina Jolie, ki je s prvencem V deželi krvi in medu osvetlila tabu temo taborišč z množičnimi posilstvi muslimank, projekcija filma v Zetri, ki se je je udeležilo več kot šest tisoč ljudi, tudi ženske, žrtve vojne, ki so na filmu gledale koščke svoje srhljive usode, je bilo eno bolj pretresljivih doživetij.
Spomnim se tudi množične evforije, ko smo gledali film Nikogaršnja zemlja v odprtem kinu, prvi oskar za Bosno in Hercegovino, več kot tri tisoč ljudi diha kot eden, se v en glas smeje istim šalam, zadržuje dih, aplavzi in stoječe ovacije že med replikami Branka Đurića in Reneja Bitorajca; takrat sem doumela besede Damjana Kozoleta, ki je rekel, da je gledanje filma v Sarajevu fizično doživetje. Kot bi prišel na rock koncert.
Danis Tanović je takrat dobil status nacionalnega heroja; ki ga je še utrdil s Cirkusom Columbia, sploh pa z zadnjim nizkoproračunskim filmom Epizoda v življenju zbiralca železa, ki je slavil na Berlinalu. Simbolično bo tako med dobitniki nagrade častnega srca Sarajeva poleg pariške kreatorke in podpornice festivala Agnès B. tudi Danis Tanović.
Prvi, ki se bo jutri na odprtju predstavil festivalskemu občinstvu v poletnem kinu HT Eronet, bo mehiški zvezdnik Gael García Bernal – in to prav s projekcijo filma Pasja ljubezen Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, s katerim je doživel mednarodni preboj, Iñárritu pa si je prislužil prvo nominacijo za oskarja.
Mehiški zvezdnik, ki je kot najstnik lomil srca deklet v telenovelah, se je že z devetnajstimi preusmeril v art filmsko produkcijo. Po Pasji ljubezni je zaigral v filmu ceste še enega zlatega mehiškega dečka, omenjenega podpornika SFF in oskarjevca Alfonsa Cuaróna Jaz pa tebi mamo; v Grehu očeta Amara je bil duhovnik, ki zapelje svojo faranko, nato odigra dvojno igro; upodobil je tudi argentinskega revolucionarja Cheja Guevaro v Motoristovem dnevniku, bil je nepozaben travestit v Almodóvarjevem filmu Slaba vzgoja. Tudi Gael García Bernal bo za svoj prispevek k filmski umetnosti na otvoritveni slovesnosti prejel častno priznanje srce Sarajeva.
Istega večera bodo režiserji Cristi Puiu, Vladimir Perišić, Aida Begić, Marc Recha in Angela Schanelec predstavili svoje filme, ki so jih naredili v okviru omnibusa Mostovi Sarajeva. Gostje jubilejnega festivala bodo torej oskarjevci.
Režiser Michel Hazanavicius, ki je dobil kipec za večkrat nagrajen nemi in črno-beli film Umetnik, prihaja v Sarajevo z novim filmom iz letošnje uradne selekcije filmskega festivala v Cannesu The Search (Iskanje), skupaj z ženo Bérénice Bejo, še ena oskarjevka Melissa Leo se bo srečala z udeleženci letošnjega Talent Campusa po projekciji filma Borec (The Fighter), v katerem je v vlogi filmske matere boksarjev Marka Wahlberga in Christiana Slaterja prepričala člane Akademije.
Bosansko-hercegovska režiserka Jasmila Žbanić, dobitnica zlatega medveda za Grbavico, bo predstavila svoj novi film Otok ljubezni, na premieri bodo tudi igralci filma Ermin Bravo, Leon Lučev in Ada Condeescu.
Sarajevo bodo ob dvajsetem rojstnem dnevu počastili še stalni gost SFF Mike Leigh, Michael Winterbottom, kitajski režiser Yinan Diao, madžarski cineast Béla Tarr, Pawel Pawlikowski, romunski genij Christi Puiu, Aida Begić, Marc Recha in številni drugi filmski avtorji.
Na jubilejnem festivalu bodo letos močneje zastopane tudi barve Slovenije: V okviru programa SFF Guests Present bo prikazan dokumentarni film Projekt: rak režiserja Damjana Kozoleta v produkciji Vertigo/Emotion filma, ki pronica v dušo mednarodno priznanega umetnika Ulaya. Ista produkcijska hiša podpisuje tudi film Mihe Hočevarja Gremo mi po svoje 2, ki ga bo videlo občinstvo programa Teen Arena.
