Kako animirati nastanek jezika in druge zgodbe

Letošnji festival animiranega filma Animateka prinaša čez štiristo filmskih zgodb in gosti več kot sto ustvarjalcev.

Objavljeno
07. december 2015 17.01
Ženja Leiler
Ženja Leiler
Glede na število filmov, predvsem pa tudi vseh spremljevalnih dogodkov in gostov, se zdi dvanajsta izdaja mednarodnega festivala animiranega filma, ki poteka v ljubljanskem Kinodvoru in Slovenski kinoteki, v nekem smislu filmski festival le delno. Filmov bo letos sicer kar 411, od tega 6 celovečernih in 17 slovenskih.

Filmi so razdeljeni v skoraj dvajset tematskih sklopov, a k njim je treba dodati delovne zajtrke, pogovore z gosti (prišlo naj bi jih čez sto), okrogle mize, delavnice, predstavitve, razstave in koncerte, celo večer karaok. Izjemno pester in številen program za sedem festivalskih dni.

Uvodno dejanje festivala, ki poteka v produkciji Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, od ustanovitve pa ga vodi Igor Prassel, je potekalo že na predvečer včerajšnje uradne otvoritve: v Moderni galeriji, ki je poleg Kinodvora in Slovenske kinoteke koproducent festivala, so v nedeljo odprli razstavo Mind My Gap – So Far So Evil, filmsko retrospektivo priznanega nizozemskega filmskega ustvarjalca Rosta.

Zaslovel je s filmsko trilogijo, ki je nastala na podlagi spletnega grafičnega oziroma stripovskega romana Mind My Gap, razširjenega z glasbeno, filmsko in tiskano dimenzijo. Je tudi ustanovitelj in lastnik Studia Rosto A. D., amsterdamske produkcijske hiše, animiranega studia in ateljeja. Njegov najambicioznejši projekt doslej je bil film Pošast iz Nixa (2011), ki je bil sinoči prikazan tudi na otvoritvi – gre za zgodbo o malem Willyju, ki se mora v idilični vasici spopasti s pošastjo in obenem za animirani muzikal, ki je nastajal kar šest let, k sodelovanju pa pritegnil tudi ustvarjalce, kot so Terry Gilliam, Tom Waits in skupina The Residents. Rosto je tudi avtor tokratnega festivalskega plakata ter eden letošnjih žirantov.

Že nekaj let je posebnost Animateke tudi ta, da vsakemu članu žirije posveti del programa oziroma ga žirant sestavi sam. Tako bo nizozemska založnica in članica programskega odbora nizozemskega festivala animiranega filma Anet ter Host predstavila pregled draguljev nizozemskega animiranega filma. Julie Roy, izvršna producentka v francoskem animacijskem studiu kanadskega Nacionalnega filmskega sveta NFB, je pripravila pregled nekaterih produkcij tega studia od leta 2008. Britanski ustvarjalec ter prejemnik številnih nagrad Robert Morgan bo deležen kratke filmske retrospektive, še zadnji žirant, producent Jean-Luc Slock, vodja belgijskega animacijskega studia Camera-etc, pa je pripravil izbor osmih mednarodno nagrajenih filmov iz zadnjega obdobja te produkcijske hiše.

Tako žirija kot občinstvo bosta nagrajenca izbrala med 36 filmi, ki so se uvrstili v tekmovalni program, v katerega so vključeni vzhodno- in srednjeevropski animirani filmi, 57 študentskih animiranih filmov se bo potegovalo za nagrado, ki jo bosta podelili Univerza v Novi Gorici in Univerza v Ljubljani, 33 filmov, prikazanih v programu Slon, namenjenih otrokom, pa bo ocenjevala otroška žirija.

Aktualni festivalski sezoni pripada program Svetovni jagodni izbor, v katerem je moč najti nagrajevane filme iz drugih festivalov, Animateko pa bogatijo tudi retrospektive in enkratni programski sklopi. Še zlasti zanimiva je letošnja tematska retrospektiva Animirani dokumentarni film, saj združuje na prvi pogled nezdružljivo: žanr dokumentarca, ki naj bi čim bolj veristično predstavil določen fenomen ali problematiko, ter animacijo, ki že po svoji zasnovi ne domuje na polju realizma. Prikazani filmi tematsko sežejo od hommageov priznanim ustvarjalcem, denimo v filmih kanadske režiserke Marie-Josée Saint-Pierre, prek intimnih portretov nenavadnih posameznikov in refleksije družbenih problemov do dveh intrigantnih celovečercev. Prvi je Čarobna gora romunske režiserke Ance Damian, ki predstavlja drugi del trilogije, posvečene junaštvu človeka, ki se sooči s smrtjo, pa vendar skuša osmisliti življenje. Film portretira v Parizu živečega poljskega begunca Adama Jaceka Winklerja, ki se je v osemdesetih letih preteklega stoletja odšel borit v Afganistan in se postavil na stran poveljnika Masuda. Prepletajoč ilustracije in stvarno gradivo, tudi fotografije Winklerja, posnete v Afganistanu, ponuja film tako humor kot tragiko. Povsem drugačen je animirani dokumentarec Ali je veliki človek srečen? Animirani pogovori z Noamom Chomskim francoskega režiserja Michela Gondryja. Danes 87-letni jezikoslovec in politični aktivist je tako osrednji junak filma, ki iz niza pogovorov, namenjenih razlagi teorije Chomskega, ustvari animirko, ki skuša predstaviti jezikoslovčevo razlago nastanka jezika.

Da sta spolnost in spol trenutno zelo aktualni temi, potrjujejo tudi trije programi kratkih filmov, ki sta jih izbrala žirantka Jolie Roy in direktor festivala ter poimenovala Seks in erotika v animiranem filmu – pogled moškega, pogled ženske, temu pa je dodan še program Preseganje spola v animiranem filmu, ki je nastal v sodelovanju z amsterdamskim festivalom Klik!.

In tisti, ki bo med vso to množico še našel kaj časa, ima na izbiro tudi nekaj drugih tematskih sklopov, kot so zgodovina albanskega komunističnega animiranega filma, program Cartoon d'Or 2015 (gre za panevropsko nagrado, namenjeno kratkemu animiranemu filmu) ter predstavitev najboljših sodobnih francoskih študentskih animiranih filmov.

Festival, ki s projekcijami in delavnicami po vsej Sloveniji pravzaprav živi celo leto, se bo končal v nedeljo.