Tiskane izdaje
Za film, sploh v Sloveniji, je težko zbrati denar. A za režiserja Žigo Virca se bo ta težavna epizoda, povezana s snemanjem filma Houston, imamo problem!, bržkone srečno končala. Predvsem zaradi odmevnega napovednika za film, objavljenega pred dvema letoma na youtubu.
Izvirni naslov napovednika in filma je Houston, We Have a Problem!, kot se glasi znamenito nekoliko prirejeno sporočilo Johna Leonarda Swigerta in Jamesa Arthurja Lovella iz posadke Apollo 13 ekipi na Zemlji, ko je pri poletu na Luno prišlo do napake na plovilu. Napovednik si je od leta 2012 ogledalo dober milijon ljudi, vzbudil je tudi precejšnje zanimanje medijev.
Napoveduje namreč zanimivo filmsko zgodbo o tem, da je Tito leta 1961 prodal jugoslovanski vesoljski program ameriškemu predsedniku Kennedyju, s čimer naj bi bistveno pripomogel, da so Američani poslali človeka na Luno.
Jugoslavija naj bi naskrivaj, pod zemljo v vojaški bazi Željava v Bosni, razvijala vesoljski program na podlagi tajnih zapisov genialnega Hermana Potočnika Noordunga, ki naj bi jih po vojni iskala Cia, a se je do njih dokopal Tito.
Znamenita baza Željava pri Bihaću je bila namreč podzemno vojaško letališče (letala so bila pod zemljo le shranjena pred morebitnim jedrskim napadom, vzletela pa so kajpak zunaj) na meji med BiH in Hrvaško, uporabljali so jo do leta 1992, ko je bila uničena v vojni, danes pa je opuščena. To je bil eden največjih in najdražjih jugoslovanskih projektov, saj je gradnja stala nekaj milijard dolarjev.
Velik odziv po objavi napovednika na youtubu je presenetljiv, saj, kot pravi Žiga Virc, ni bil mišljen kot promocija filma za javnost, ampak zgolj kot predstavitev ideje za koproducente in investitorje. To je dokaj običajna praksa zbiranja denarja. Sicer bi film najbrž začeli promovirati šele čez kakšno leto, ko bo predvidoma končan – torej tri leta po začetku. »Je pa včasih bolje ne preveč planirati – zaradi medijskega odziva smo namreč prišli do ogromno zanimivih ljudi, arhivov ipd. in novinarji ste nam tukaj zelo pomagali – hvala vsem,« je poudaril Virc.
Financiranje
Naj se zdi zgodba še tako fantazijska, je očitno njena osnovna filmska konstrukcija dovolj vznemirljiva in obetavna, da bo film z osemdeset tisoč evri sofinanciral največji evropski filmski sklad Eurimages. Znesek so mu odobrili pred kratkim kot enemu od osmih evropskih dokumentarnih projektov. Poleg Eurimagesa so sofinancerji oziroma koproducenti še HBO Europe, Slovenski filmski center, RTV Slovenija, Media, Hrvaški avdiovizualni center in Viba film.
»Čakamo pa še na nekaj virov, za katere sva s producentom Boštjanom Vircem hodila po sestankih od Londona do Katarja,« je povedal režiser.
Filma še niso začeli snemati in tudi vse podrobnosti, kaj bodo vključili vanj, še niso znane. Snemati naj bi začeli spomladi, lokacije snemanja pa bodo sledile poti zgodbe prodaje jugoslovanskega vesoljskega programa – od držav nekdanje Jugoslavije do ZDA, pravi Žiga Virc. Da bodo film končali, bodo potrebovali dobro leto, pri tem pa sogovornik dodaja, da je nekajletna produkcija filma do končnega izdelka popolnoma običajna.
Zbiranje gradiva
Na vprašanje, ali bo to igrano-dokumentarni film, Žiga Virc odgovarja, da mu raje reče zgolj celovečerni film. »Ogromno energije smo vložili v 'klasifikacijo' tega projekta, pa smo na koncu ugotovili, da je tako najbolje. Financiranje takega filma vzame toliko časa, da bomo večino dokumentov, arhivov in filmskih trakov še iskali in upam da tudi našli v prihodnjih mesecih. Je pa to zelo zamudno delo, saj večinoma odpiramo arhive, ki javnosti niso bili dostopni petdeset let.«
Scenarij pišeta Žiga Virc in njegov stric Boštjan Virc in tudi gradivo večinoma zbirata skupaj. Pri filmu sodeluje tudi Žigov oče Andrej, kajti vsi trije so integralni del družinske produkcijske hiše Studio Virc in bodo tudi zastopali centralni del ekipe filma Houston, We Have a Problem!.
Mit
Na vprašanje, ali bo zgodba o prodaji jugoslovanskega vesoljskega programa predstavljena kot mit ali resničnost, Žiga Virc odgovarja: »Zgodba vsekakor izhaja iz mita o prodaji Titovega vesoljskega programa Kennedyju. Kako točno bo predstavljen, je pa še odprto ... Zdaj, ko imamo sredstva, lahko končno začnemo brskati po arhivih in od tega je odvisno, kako bo film narejen. V vsakem primeru bom poskusil zrežirati film, ki bo za gledalce zanimiv.«
Bo poudarek v filmu bolj na vesoljskem programu ter v tem kontekstu tekmi med Sovjetsko zvezo in ZDA ali na političnih napetostih med tema državama med hladno vojno in položaju Jugoslavije med njima? »Načeloma v scenariju Sovjetska zveza ni veliko zastopana, predvsem gre za odnos med Jugoslavijo in ZDA, v tej pripovedi pa bo Tito integralni del.«
Navdih v zgodovini
Če je sklepati po tej temi in temi v Virčevem odmevnem kratkem filmu iz leta 2009 Trst je naš!, se avtor rad odpravi po navdih v zgodovino. Sam o tem pravi, da ga zgodovina vsekakor zelo zanima, ampak na ravni ponujanja gledalcu zanimive in vznemirljive zgodbe.
»Zgodovino pišejo zmagovalci, kar že po definiciji pomeni, da je ta lahko tudi samo približek resnice. Kaj je resnica v zgodovini in tudi v današnjosti, se premalokrat sprašujemo in mislim, da ljudje kot uporabniki vsakodnevnih informacij do njih nismo dovolj kritični. Mogoče je bil Trst je naš! ravno zato dober katalizator stanja duha današnjega časa, povedan prek 'zgodovinske' zgodbe. Rekel bi, da je pri meni zgodovina velikokrat orodje za podajanje kritike sedanjosti.«
Če temelji pripovedi filma Houston, imamo problem! ne bodo dokumentirani, bo težko dokumentarni. Sicer pa je za dober domišljijski film na voljo dovolj vznemirljivih prvin: skrivna jugoslovanska podzemna vojaška baza, prijateljstvo med J. F. Kennedyjem in Titom, tajni zapiski genialnega znanstvenika, tajne službe, ki se zanimajo zanje, hladna vojna in vesoljska tekma.
