Malo glamurja na beneški rdeči preprogi

Med zvezdniki, ki se bodo sprehodili po rdeči preprogi na 72. beneškem filmskem festivalu, bosta bržkone največje pozornosti deležna igralca Jake Gyllenhaal in Johnny Depp. Festival se začne nocoj in bo trajal do 12. septembra.

Gyllenhaal igra v trilerju Everest, ki bo odprl festival, in ni v tekmovalnem programu. V 3D-filmu, ki ga je režiral Islandec Baltasar Kormákur, ga z odpravo (Emily Watson, Keira Knightley, Josh Brolin, Robin Wright) doleti močno snežno neurje. Depp, ki je bil zadnjič v Benetkah leta 2007, kamor je pospremil film Tima Burtona Sweeney Todd: Hudičev brivec, promovira film Scotta Cooperja Black Mass, v katerem igra zloglasnega kriminalca, ki postane mafijski ovaduh. V njem igra tudi Benedict Cumberbatch. Ta film bodo prav tako prikazali zunaj konkurence.

Direktor festivala Alberto Barbera je za glavni tekmovalni program izbral 21 filmov, skupaj z Beasts of No Nation Caryja Fukunage, režiserja prve sezone kultne serije Pravi detektiv. Pri tem filmu, ki govori o mladoletnih vojakih v Afriki, je zanimivo to, da ga je na festival pripeljal digitalni gigant Netflix, ki je prvič za originalni film kupil distribucijske pravice za ves svet. Netflixu že tako in tako očitajo, da je kinematografom speljal občinstvo pred raznovrstne zaslone in da uničuje evropski film, zdaj pa se je začel vmešavati še v festivale in distribucijske posle. Vojna drama Beasts of No Nation bo 16. oktobra hkrati doživela premiero v kinematografih in kot video na zahtevo. Nekatere velike kinematografske verige v ZDA je iz protesta ne bodo predvajale, ker video na zahtevo spodkopava njihov posel.

Direktor festivala Alberto Barbera zagovarja dobre odnose s ponudniki videa na zahtevo: »Netflix in morda v prihodnosti tudi Amazon bosta postala pomembna igralca na področju filmske produkcije in distribucije. Ne moremo ju ignorirati.« Način gledanja filmov se je spremenil in festivali se morajo na to odzvati, če hočejo biti v koraku s časom, je dodal.

Poleg omenjene vojne drame se bodo za zlatega leva med drugim potegovali še Anomalisa, risani film za odrasle, ki sta ga režirala Američana Charlie Kaufman in Duke Johnson, znanstvenofantastična romanca Equals ameriškega režiserja Draka Doremusa s Kristen Stewart v glavni vlogi, italijanski A Bigger Splash v režiji Luce Guadagnina s Tildo Swinton in Ralphom Fiennesom v glavnih vlogah. Tom Hooper bo na festivalu predstavil dramo o spremembi spola The Danish Girl, v kateri oskarjevec Eddie Redmayne nastopa v vlogi Lili Elbe, govori pa o eni prvih oseb, ki so jim z operacijo spremenili spol. Naturalizirani Kanadčan Atom Egoyan se predstavlja s filmom Remember s hollywoodskima veteranoma Christopherjem Plummerjem in Martinom Landauom. Med velikani evropskega filma je treba omeniti Marca Bellochia s filmom Kri moje krvi in Aleksandra Sokurova s Frankofonijo.

Na čelu žirije Alfonso Cuarón

Devetčlanski žiriji predseduje mehiški režiser Alfonso Cuarón, čigar Gravitacija je leta 2013 odprla Mostro. Na Mostri, najstarejšem filmskem festivalu na svetu, ki poteka že od leta 1932, navadno prikažejo nekaj blockbusterjev z zvezdniki, nekaj evropskih filmov, priložnost za predstavitev pa imajo tudi manj ugledne produkcije.

Ko je direktor Barbera predstavljal letošnji festival, je bil opazno zadržan. »Ne bom rekel, da je leto 2015 zelo bogato. To se zgodi, tako kot z vinsko letino. Letošnjega leta si ne bomo zelo zapomnili, so pa na festivalu kljub temu zanimive stvari.« Blockbusterjev in posebnega glamurja tokrat ni zaznati, Mostri hodi v zelje festival v Torontu, ki se zadnja leta vse bolj uveljavlja, oba pa potekata skoraj sočasno.

Program zunaj konkurence bo v znamenju dokumentarnih filmov. Posebej kaže omeniti celovečerni dokumentarec o turškem nobelovcu Orhanu Pamuku in njegovem Muzeju nedolžnosti, ki ga je ustanovil v Istanbulu. Dokumentarec je režiral Britanec Grant Gee, ki je s Pamukom napisal tudi scenarij. Muzej nedolžnosti so odprli leta 2012 in je v celoti zasnovan po knjigi z istim naslovom, ki jo je Pamuk objavil leta 2008. Je prvi tovrstni muzej na svetu, v njem pa je razstavljenih stotine predmetov, ki so povezani z liki in dogodki v romanu. Pamuk je muzej koncipiral celih deset let. Da bi zamisel uresničil, je kupil in prenovil staro hišo, v katero je umestil dogajanje v romanu, pozneje pa muzej. Prikazali bodo tudi film o švicarskih gardistih avtorja Gianfranca Pannoneja z naslovom Najmanjša vojska na svetu, prvi film v zgodovini Mostre, ki ga je koproduciral Vatikan.