Ostrostrelec – filmsko domoljubje ali rasizem?

Film Ostrostrelec (American Sniper) že tri tedne, kolikor ga prikazujejo v ameriških kinih, daleč najbolj polni blagajne, hkrati pa sproža nasprotujoče si odzive v vsenacionalni debati o veteranih in vojni v Iraku.

Biografska vojna drama v režiji Clinta Eastwooda (85) o ubijalskem ameriškem ostrostrelcu je minuli konec tedna, ko je bila tudi finalna tekma ameriškega nogometa (superbowl), prinesla kar 31,9 milijona dolarjev, s čimer se je skupni zaslužek od prodaje kart dvignil na izjemnih 250 milijonov dolarjev. Predvsem po tem se ta film razlikuje od drugih ameriških filmov na temo vojne v Iraku, ki so v blagajne prinesli bore malo denarja kljub zvenečim igralskim imenom in dobrim kritikam.

Razprave, ki spremljajo ta nenavadni blockbuster (v Sloveniji ga bodo začeli prikazovati 19. februarja), gotovo tudi nekaj prispevajo h gledanosti. Zgodba o najbolj uspešnem ostrostrelcu v zgodovini ameriške vojske Chrisu Kylu, imenovanem Legenda, temelji na Kylovi avtobiografski knjigi.

Za nekatere je Ostrostrelec eden od najboljših ameriških vojnih filmov, drugi v njem vidijo navadno vojno propagando ter poveličevanje nasilja in islamofobije. Za nekatere je ta film domoljuben, za druge rasističen (glavni junak Iračane imenuje divjaki).

Posledice vojne v civilnem življenju

V razpravo se je vključila tudi ameriška prva dama Michelle Obama, češ da gre za zapleten čustven prikaz vojnega veterana in njegove družine. Podobno film očitno vidi tudi Ameriška filmska akademija, ki ga je nominirala za oskarja v šestih kategorijah, med njimi tudi za najboljši film in glavno moško vlogo.

Chris Kyle je bil pripadnik posebne enote ameriške mornarice (igra ga Bradley Cooper, v vlogi njegove žene pa je Sienna Miller) in velja za najbolj uspešnega v ameriški vojni zgodovini, saj naj bi dokazano ubil 160 ljudi. Vendar se film ne drži dosledno avtobiografije, saj so v njem tudi prizori, ki jih v knjigi ni (na primer ko ostrostrelec ubije dečka in njegovo mater).

Režiser Clint Eastwood na kritike odgovarja, da je posnel protivojni film, ki kaže, kaj stori vojna družini in ljudem, ko se morajo vrniti v civilno življenje.

Ameriško-arabski svet za boj proti diskriminaciji trdi, da so se grožnje Arabcem in muslimanom v ZDA potrojile, odkar so začeli prikazovati ta film, kar je zaznati tudi v naraščajočem sovražnem govoru na družabnih omrežjih. Da film poveličuje uboj vsaj 160 muslimanov, menijo tudi v Bagdadu, kjer so film po tednu dni prikazovanja umaknili s sporeda.