Tiskane izdaje
Angažiran in neustrašen avtor
Filip Robar Dorin, ki je podpisal več kot 30 kratkih in srednjemetražnih ter deset celovečernih dokumentarnih ter igranih filmov, spada med izrazito samosvoje filmske ustvarjalce. V obrazložitvi nagrade je žirija tako med drugim zapisala, da bi med kolegi vseh generacij težko našli »tako inventivnega, angažiranega in pravzaprav neustrašnega avtorja«. Mnogokrat je obstal pred zaprtimi vrati, kar pa ga ni odvrnilo, da ne bi vedno znova našel poti za svoje filmske projekte.
Z njimi je med drugim Slovencem odkril globino romskega življenja in kulture, prvič s filmom Opre Roma - Pamet v roke, ko boš drugič ustvarjal svet (1983), kar je bilo za tisti čas izrazito pogumno, pa tudi pionirsko dejanje. Tematiziral je položaj delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so delali in živeli v socialistični Sloveniji (Ovni in mamuti, 1985), se poklonil umetniški avantgardi in tako imenovani novomeški pomladi (Veter v mreži, 1989), ustvaril številne portrete slovenskih umetnikov, predvsem pa dokumentarce, s katerimi je, odmaknjen od sočasnega filmskega meinstrema ter ob iskanju izvirne avtorske filmske forme, odpiral družbeno občutljive teme in dal glas tistim, ki ga niso imeli.
Pri tem je bil tudi esejistični premišljevalec filmskega jezika, asistent za filmsko režijo in igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, v začetku osemdesetih let preteklega stoletja ustanovitelj ene prvih neodvisnih producentskih podjetij Filmske alternative (pozneje Filmal Pro) ter poleg Jožka Rutarja tudi edini direktor Slovenskega filmskega centra, takrat še sklada, ki je na tem mestu deloval cel mandat. Vrata je odprl številnim mladim režiserjem, danes uveljavljenim avtorjem.
Za svoje delo je prejel številna domača priznanja, za Veter v mreži tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 2010 pa mu je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev podelilo nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture.
Zaradi bolezni je nagrado v njegovem imenu prevzela Nerina Kocjančič. Po podelitvi so predvajali njegov kratki eksperimentalni film Xenia na gostovanju (1975), v katerem je vizualiziral umetniški ustvarjalni proces danes že pokojne slovenske baletne plesalke in plesalke sodobnega plesa Ksenije Hribar.
Pet nagrad za izjemno letino
Letošnje nagrade Štigličev pogled je prejelo kar pet režiserjev. Glede na ustvarjalno izrazito presežno lansko leto to ni bilo presenečenje.
Prejeli so jih Špela Čadež za režijo kratkega animiranega filma Nočna ptica, Sara Kern za režijo kratkega igranega filma Srečno, Orlo, Damjan Kozole za režijo igranega celovečernega filma Nočno življenje, Igor Šterk za režijo mladinskega filma Pojdi z mano in Žiga Virc za režijo igrano-dokumentarnega filma Houston, imamo problem!
Večer je povezovala igralka Mojca Fatur, za glasbeno spremljavo je poskrbel pianist Marko Petrušić, nagrade pa so avtorsko delo akademskega kiparja in režiserja, tudi predsednika Društva slovenskih režiserjev, Mihe Knifica.
