Ljubić se je rodil leta 1938 v Tuzli. Potem ko je drugo svetovno vojno s starši preživel v Bosni in na Hrvaškem, je leta 1948 prišel v Ljubljano. Tu je dokončal osnovno šolo in gimnazijo, nato pa se vpisal na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral kot prvi diplomant iz filmske režije.
Leta 1958 je kot član filmskega kluba obiskal prijateljski poljski filmski klub Zygzakiem v Varšavi, ki ga je vodil Jan Budkiewicz. V letih 1966 in 1967 se je po končanem študiju v Ljubljani s pomočjo štipendije poljskega ministrstva za kulturo izpopolnjeval na Poljskem na področju filma.
Nato je sodeloval s poljskimi kolegi pri ustvarjanju skupnih projektov tako na Poljskem kot v Jugoslaviji. Ustvaril je nekaj deset dokumentarnih in televizijskih filmov, kratkih, srednjemetražnih in celovečernih, za sodelovanje na kulturnem področju pa je bil odlikovan z ordenom zaslug za Poljsko.
Med letoma 1974 in 1978 je deloval kot direktor filmskega podjetja Viba film, nato pa je to podjetje vodil znova v letih 1986–1989.
Ljubićeve filme so prikazali na mednarodnih filmskih festivalih ter na festivalih v Pulju, Beogradu in Celju. Za svoje filme je bil nagrajen z vrsto priznanj: s srebrno medaljo Beograda za film Portret meniha, priznanjem Metoda Badjure za celovečerni igrani film Čudoviti prah ter z nagrado CIDALC, mednarodnim priznanjem za širjenje umetnosti in kulture, ki ga je dosegel s kratkim animiranim filmom Orden.
Poseben del v njegovem opusu pripada portretom uglednih slovenskih ustvarjalcev. Podpisal se je pod več strokovnih knjig s filmskega področja, vrsto let pa se je ukvarjal tudi z izobraževanjem s pomočjo medijev.
Leta 2008 je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju kinematografije.