Tiskane izdaje
V zadnjih letih smo v popularni kulturi lahko zaznali vzpon vse več komediantk. Amy Schumer je svoje stand-up in televizijske uspehe dopolnila s filmom Razuzdanka; Tina Fey in Amy Poehler, ki sta med drugim pomagali oblikovati nove trende sodobnega sitcoma, sta zaigrali v filmu Sestri, trenutno na ogled v slovenskih kinih.
Prodor komediantk – gre za ženske, ki tako pišejo kot izvajajo svoje materiale – v ZDA v zadnjih letih je zanimiv iz več razlogov. Kot opozarjajo same, je uspeti v poklicu, tako dolgo rezerviranem skoraj izključno za moške, težko. Ženska, ki se ukvarja s komedijo, se mora namreč med drugim soočiti tudi z nepisanimi pravili in predstavami o tem, kaj pritiče njenemu spolu. Peščica komediantk v preteklosti je svoj humor pogosto gradila predvsem na poniževanju svojega spola in sebe, nova generacija pa je precej bolj pikra tako do sveta kot do neenakopravnega položaja žensk v družbi. Kot je dejala Schumer v svojem lanskem stand-up nastopu za hišo HBO Amy Schumer: Live at the Apollo, ljudje za komika, ki na odru izpostavi svoje moško bogastvo, rečejo: »Ta je pa pravi mislec!«, medtem ko je ženska, ki spregovori o seksualnosti, nemudoma deležna muzanja in neodobravanja.
Sama je v zadnjih letih zaslovela prav z ostrim, neposrednim izpostavljanjem žgečkljivih tem. Podoben pristop najdemo tudi v njenem lanskem filmu Razuzdanka, za katerega je napisala scenarij in v njem odigrala glavno vlogo. V njeni oddaji Inside Amy Schumer, ki jo vrtijo na TV postaji Comedy Central od leta 2013, lahko spremljamo skeče, v katerih naslovna igralka zelo direktno načne temo, ki je na meji spodobnosti, ter jo skladno z brutalno resnicoljubnostjo izpelje do neprijetnih, absurdnih, a tudi zelo komičnih poant. V eni bolj slavljenih epizod, ki nosi naslov Dvanajst jeznih mož in je komični remake istoimenske slavne filmske klasike Sidneya Lumeta, moška porota razpravlja, ali je Amy Schumer dovolj seksi, da lahko nastopa na televiziji. Schumer, ki namreč ne ustreza podobi suhljate lepotice, pogosto za izhodišče vzame takšno skoraj slaboumno premiso, a jo z duhovitimi, mestoma absurdnimi izmenjavami junakov, ko, denimo, čiste neumnosti izrekajo z vso resnostjo in kot domišljene argumente, popelje do komičnega ekstrema. Seveda v tovrstnih skečih ni mogoče spregledati očitnega feminističnega podtona – na inteligenten način pod vprašaj postavi privzete lepotne ideale v šovbiznisu.
Prav tako je Schumer za svojo oddajo uspela pridobiti vrsto zvezdnic starejših od štirideset let: Tino Fey, Patricio Arquette in Julio Louis-Dreyuss. Z njimi je posnela skeč, kjer se Dreyfusova poslavlja od svoje spolne privlačnosti – zdaj je namreč prestara, da bi še lahko igrala zapeljive ženske, ampak bo dobivala le še stranske vloge mater v razvlečenih puloverjih. Za moške seveda veljajo drugačni kriteriji.
Ženska v Hollywoodu
Na implicitno ali eksplicitno podrejenost žensk v Hollywoodu sta opozorili tudi Tina Fey in Amy Schumer kot voditeljici Zlatih globusov med letoma 2013 in 2015. Na predzadnji prireditvi sta med drugim dejali: »Matthew McConaughey je moral za vlogo v Dallas Buyers Club izgubiti več kot dvajset kilogramov ali kar igralke imenujejo: nastopiti v filmu.«
Za opozorilo o splošni diskriminaciji žensk v družbi sta si na lanski podelitvi sposodili Goergea Clooneya: »George Clooney se je letos poročil z Amal Almuddin. Amal je odvetnica, specializirana za človekove pravice, ki je delala na primeru Enron, svetovala Kofiju Annanu v zvezi Sirijo, in bila ena od treh oseb, ki so jih izbrali za komisijo Združenih narodov za preiskovanje vojnih kršitev v Gazi. Torej nocoj … njen mož prejema nagrado za življenjsko delo.«
Inteligentna opažanja političnih ter družbenih problemov, njihova ostra ali celo groba verbalizacija, izbor nenavadnega zornega kota so zaščitni znak omenjenih komediantk. Vse druži še to, da so enako brutalne in pikre tudi do samih sebe ter vselej pripravljene žrtvovati svoje dostojanstvo za dobro šalo ali za pravilno poantiran problem. V tem morda izstopa Schumer, ki je za revijo GQ priznala, da je izhodišče njene komedije ugotovitev, da so ljudje, vključno z njo samo, pač grozni.
S televizije na film
Zanimivo so vse tri v Hollywood prodrle po precej dolgi in uspešni karieri na odrih ali na televiziji. Tina Fey se je, denimo, sprva proslavila kot glavna ustvarjalka za Saturday Night Live, ene najstarejših in kritiško cenjenih satiričnih oddaj na ameriški televiziji NBC. Kot igralka je na tej isti oddaji pred leti zaslovela predvsem z oponašanjem nekdanje kandidatke za ameriško podpredsednico Sarah Palin, njena prijateljica Amy Poehler pa je podobno napravila za Hillary Clinton. Glavnina teh skečev je izpostavljala neumnosti omenjenih političark in karikirala njihove neprijetne poteze. Fey je bila v vlogi Palinove tako prepričljiva, da so njenemu nastopu – kot so pokazale neke ankete – pripisali celo delne zasluge za zmago Baracka Obame na predsedniških volitvah. Učinek njenih skečev je bil namreč ta, da je sama Palinova začela delovati kot slaba kopija same sebe.
V isti hiši je leta 2006 začela snemati komično TV serijo 30 Rock, ki jo je napisala sama in v kateri je odigrala vlogo Liz Lemon, glavne kreatorke satirične oddaje TGS. Junakinja, vsaj delno oprta prav na življenje njene avtorice, se v tej vlogi sooča sd krutim neoliberalnim šefom (Alec Baldwin) in s pisci ter zvezdniki na oddaji. Pri tem vseskozi hrepeni po partnerju ali vsaj otroku. Poehlerjeva je medtem v komični seriji Parki in rekreacija (za katero je tudi napisala nekaj delov) odigrala vlogo birokratinje v občinskem svetu.
Morda ne čudi, da se je te vse uspešnejše akterke odločil zaposliti tudi Hollywood, vselej na preži za talentiranimi ljudmi, pa četudi so ti – kot bi utegnile reči omenjene komediantke – zgolj ženske. Leta 2004 je Fey napisala scenarij za Zlobna dekleta o spletkarskih gimnazijkah. V filmu sta s Poehlerjevo igrali v stranskih vlogah. Štiri leta kasneje sta prijateljici zaigrali v filmu Baby Mama, tokrat kot glavni junakinji. Fey v njem igra samsko žensko v poznih tridesetih letih, ki si zaželi otroka in najame nadomestno mater (Poehler).
Leto 2015 sta slavni komediantki zaključili s filmom Sestri, ki je v kinematografe prišel skupaj z Vojno zvezd in z več kot podvojenim začetnim vložkom 30 milijonov dolarjev obveljal za komercialni uspeh. Film, za katerega je scenarij napisala Paula Pell, je zgodba o odraslih sestrah, ki se ne moreta sprijazniti s tem, da njuna starša prodajata hišo, v kateri sta preživeli otroštvo. Tako se odločita tik pred predajo ključev prirediti zabavo, ki naj bi ju povrnila v vihrava mladostna leta. Solidna komedija, ki veliko dolguje brutalnemu humorju in ostri besedni komiki, naslavlja problem odraščanja, ko generacije, ki ne uživajo več družbenih privilegijev svojih staršev, ne znajo, nočejo ali ne morejo odrasti, zato se še dolgo v odraslo dobo oklepajo staršev oziroma bežijo v svojo brezskrbno preteklost.
Komercialni uspeh je doživela tudi Amy Schumer z Razuzdanko. Film, ki je stal 35 milijonov dolarjev, je pridelal 140 milijonov. Podobno kot v mnogih vlogah Tine Fey tudi tu v glavni junakinji Amy lahko prepoznamo elemente avtobiografije scenaristke in glavne igralke Amy Schumer. Zgodba o samskem promiskuitetnem dekletu, ki se naposled zaljubi, je polna neposrednih seksualnih šal, brutalnih observacij in vsakdanjih situacij, speljanih do absurda. Na koncu pa se glavna junakinja odreče svojemu vihravemu življenjskemu stilu, da bi pridobila naklonjenost izbranega moškega.
Nasploh bi lahko za kariere omenjenih komediantk dejali, da so kot avtorice svojega materiala veliko boljše na televiziji kot na filmu. Ključna razlika med izdelki za TV in filmi je v tem, da na malih ekranih določeno zagato ali problem pustijo nerešen, vseskozi ohranjajo brutalnost in ostrino zastavljene problematike, kar je tudi konstanten vir dovtipov in komične dramaturgije. V njihovih filmih pa je brezkompromisno zastavljen problem na koncu vendarle razrešen, komedija zabrede v skoraj melodramatski srečen konec, s katerim pogosto razvodeni feministično sporočilo. Kot da Hollywood še ni pripravljen vzeti neprijetnih lekcij talentiranih žensk o tem, da so ljudje grozni, svet še bolj, a so prav kot takšni odličen material za kvalitetno komedijo.
