Slovenci prvič v Cannesu kratkega filma

Festival kratkometražnega filma: V Clermont-Ferrandu so bili na ogled igrani, animirani, dokumentarni in eksperimentalni filmi.

Objavljeno
11. februar 2014 19.15
Igor Prassel
Igor Prassel

36. izvedba pomembnega­ mednarodnega festivala­ ­kratkometražnega filma je ponovno dosegla rekordne številke.

Med 31. januarjem in 8. februarjem si je kar 160.000 obiskovalcev ogledalo eklektično selekcijo igranih, animiranih, dokumentarnih in eksperimentalnih kratkometražnih filmov.

Letošnji »Cannes kratkega filma«, kot festival radi poimenujejo v profesionalnih krogih, je prvič potekal z uradno slovensko udeležbo. V okviru 29. izdaje mednarodne filmske tržnice je ob stojnici Hrvaškega avdiovizualnega centra­ (HAVC) stojnica Slovenskega filmskega centra (SFC) zagotavljala promocijo slovenskemu kratkometražnemu filmu.

Za to priložnost je SFC izdal katalog kratkih filmov, ki obsega pregled produkcije od leta 2010 do 2013 ter filme iz leta 2014, ki bodo dokončani do pomladi. Katalog kratkih filmov spremlja DVD s filmi iz leta 2013, ki so najbolj zanimivi za mednarodne festivale.

Ob kompilaciji, ki vsebuje kratke igrane, animirane in eksperimentalne filme, so festivalski selektorji z zanimanjem jemali tudi DVD-kompilacijo sodobnega slovenskega animiranega filma, ki ga je izdalo Društvo slovenskega animiranega filma, DVD z novim animiranim filmom Koyaa: Roža režiserja Kolja Sakside­ ter DVD študentov ljubljanske AGRFT s filmi iz leta 2010–2013.

Pot na mednarodne festivale so iskali tudi plesni filmi­ v produkciji Zavoda EN-KNAP, ki pod kreativno taktirko dvojca Iztok Kovač in Sašo Podgoršek v teh dneh končuje nov plesni film Vašhava. Ob filmih se je na stojnici predstavljal tudi mednarodni festival animiranega filma Animateka, katerega predstavniki so začeli dogovore za retrospektivo slovenskega animiranega filma na mednarodnem filmskem festivalu v francoskem Amiensu.

Animirani filmi zapostavljeni

Med neverjetnimi 8272 prijavljenimi filmi je bilo tudi 12 slovenskih. Največje razočaranje je neuvrstitev lutkovnega animiranega filma Boles­ režiserke Špele Čadež, ki je doživel svetovno premiero na mednarodnem festivalu animiranega filma v francoskem Annecyju in je do danes prejel približno trideset mednarodnih nagrad.

Animirani­ film je bil letos na festivalu nekoliko zapostavljen zaradi generacijske menjave festivalskih selektorjev in čudnega ključa delovanja ter sestave selekcijskih komisij (filme v mednarodni tekmovalni program izbira kar 24 selektorjev).

Ob Bolesu je bila nepravično zapostavljena tudi animirana kavbojka Wanted režiserja Borisa­ Dolenca. Slovenske avtorice in avtorji (ob zgoraj omenjenih še trije študentski z AGRFT – Prihodi odhodi Primoža Ekarta, Limonada Maje Prettner in Kopanje Simona Intiharja, dva iz mednarodne produkcijske delavnice Luksuz produkcije – Kosilo na travi Viktorja in Darie Radić ter Moje lepe noge Coralie Gerard –, Maček Muri Borisa Dolenca, Jutro Sonje Prosenc, Pravica ljubiti Barbare Zemljič, Failsafe Mihe Umka ter Na pogled Mihe F Kalana) se tudi letos niso uvrstili v mednarodni tekmovalni izbor 75 filmov (29 filmov je bilo izbranih v program eksperimentalnih filmov Labo in 60 filmov v francoski tekmovalni program), vendar so prek festivalske videoknjižnice vse leto na ogled selektorjem ostalih mednarodnih festivalov.

Pohvalno je dejstvo, da se je SFC v partnerstvu s hrvaškim HAVC odločil sodelovati na tržnici in s tem omogočil načrtno mednarodno promocijo slovenskega kratkega filma, vendar je to le kaplja v morje, če ne bodo v bližnji prihodnosti slovenski producenti, režiserji, scenaristi, kinoprikazovalci, distributerji in festivali začeli razmišljati o kratki filmski formi kot edinstveni in enakovredni celovečernemu filmu. Čas je, da se tudi pri nas zavemo pomembnosti in uporabnosti kratkega filma ter se znebimo omalovaževalnega odnosa zaradi kratkosti trajanja!