Vesoljska odisejada z ljubezenskim sporočilom

O filmskem spektaklu Medzvezdje: Znanstveniki in astronavti iščejo primeren prostor za vrsto tik pred izumrtjem.

Objavljeno
07. november 2014 17.58
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura

»Na Zemlji nismo za to, da bi jo rešili, ampak da bi jo zapustili,« je misel iz filma Medzvezdje, ki morda najbolje oriše problematiko tega težko pričakovanega spektakla letošnje jeseni. Njegov režiser Christopher Nolan v tej triurni vesoljski odisejadi razgrne vso dramo človeštva.

Medzvezdje (Interstellar) lahko vidimo v kontekstu filmov katastrofe, ki predvidijo takšen ali drugačen konec bivanja na Zemlji, pa tudi v kontekstu vesoljskih epopej, kot je 2001: Vesoljska odiseja Stanleya Kubricka ali lanskoletna Gravitacija Alfonsa Cuaróna.

V primeru Medzvezdja se nahajamo nekje v prihodnosti, ko ekološka devastacija s peščenimi viharji, s propadanjem rastlinskih vrst (raste le še koruza) grozi s postopnim izumrtjem človeka.

Konec Zemlje

Nekdanji pilot in inženir Cooper (Matthew McConaughey), ki je po sili razmer postal kmetovalec, živi s sinom Tomom in hčerko Murphy ter njunim starim očetom v obdobju propadanja sveta. Vrsta nenavadnih pojavov Cooperja zanese v skrivno poslopje Nase. Izkaže se, da tam dr. Brand (Michael Caine) z ekipo, v katero je vključena tudi njegova hči Amelia (Anne Hathaway), že desetletja preučuje možnost selitve na drug planet.

Cooperja povabijo v ekipo, ki se odpravlja onkraj naše galaksije, da bi preverila, kateri od planetov, ki so ga že sondirali astronavti pred njimi, bi lahko postal nov dom Zemljanov. Na ladjo vkrcajo tudi tisoče oplojenih človeških jajčec, ki bi v skrajni sili omogočila nadaljevanje človeške vrste na primernem planetu.

Če v prvem delu filma spremljamo temačne prizore propadanja našega planeta, se drugi del osredotoča na potovanje skozi vesolje. Nolan tu izrabi privlačne vizualne možnosti znanega in neznanega vesolja, opre se na znanstvena dejstva, pa tudi na mite o prehajanju med galaksijami, o črnih luknjah, o problemu gravitacije in relativnosti časa in prostora. Zaradi relativnosti, denimo, zadrževanje v bližini črne luknje za astronavte upočasni čas, medtem ko na Zemlji minevajo leta.

Cooperjeva otroka tako vmes odrasteta. Tom (Casey Affleck) ima družino in nadaljuje s kmetovanjem, Murphy (Jessica Chastain) pa postane znanstvenica, ki dela v Nasinem centru z dr. Brandom. Če Tom očetu redno pošilja sporočila v vesolje, pa Murphy do njega še vedno goji zamero.

Bistvena je vrsta

V vesolju se medtem ekspedicija astronavtov spopada z raznimi težavami, naj gre za neprimernost planetov ali za boj z enim od ponorelih astronavtov (Matt Damon) oziroma za izgubo članov posadke.

Enega od vrhuncev film doseže, ko dr. Brand na smrtni postelji Murphy prizna, da je vseskozi slutil, da se posadka nikoli ne bo vrnila domov, človeštvo na Zemlji bo izumrlo, se bo pa s pomočjo zamrznjenih jajčec morda nadaljevalo drugje. Če hoče preživeti vrsta, je treba odmisliti posameznika, je prepričan.

Astronavte na vesoljski ladji ta podatek prizadane, a vse bolj se zdi, da je imel Brand prav. Vesoljski ladji zmanjkuje goriva, kisika. Cooper se tako žrtvuje, da bi Amelia lahko s preostalimi surovinami obiskala še zadnji potencialno primeren planet za Zemljane. A blodenje po vesolju ga zanese v črno luknjo, kjer se naenkrat znajde v nekakšni novi sferi, ki omogoča stik s preteklostjo in z njegovo hčerko.

V tem delu se nahaja druga zanimiva misel, namreč, da so nezemljani, ki naj bi pomagali ljudem najti nov planet, v resnici sami ljudje prihodnosti, ki priskočijo na pomoč ljudem sedanjosti s pregibanjem prostora-časa. Murphy tako lahko sprejme očetove podatke, ki človeštvu pomagajo rešiti probleme z gravitacijo in zapustiti Zemljo.

Cooper se zbudi v bolnišnici na postaji v Saturnovi orbiti, po zemeljskem času ima zdaj 124 let, medtem ko je zanj minilo le kakšno dobro leto. Zbudi se ravno še pravočasno, da se poslovi od umirajoče Murphy, ki je rešila človeštvo. A tu se film še ne konča, Cooper se na koncu napoti k Amelii, ki je medtem našla primeren planet za Zemljane.

Film o vsem

Težava filma – ki sicer s pridom izkorišča vse kinematografske možnosti prikaza potovanja po vesolju, vesoljske tehnologije, ozvezdij, ki je vizualno in glasbeno navdihujoč in ima dovolj duhovite dialoge – je preprosto v tem, da hoče povedati vse.

Režiser filmov: Memento, trilogije o Batmanu, Skrivnostna sled, Izvor se je tokrat lotil epohalnih tem o koncu Zemlje, o teoriji vesolja, o črnih luknjah (čeprav, denimo, junake premikanje po teh smrtonosnih »prostorih« pusti povsem nedotaknjene), o novem začetku za Zemljane.

Nadalje je Medzvezdje intimna drama, ki družinske odnose (predvsem razmerja med očeti in hčerkami) postavlja v nenavadne okoliščine časovne relativnosti. Pri tem film ne pozabi vračunati ljubezni kot tiste magične sile, ki očitno vselej najde pot za človeka in človeško vrsto. Vsekakor bi bilo za konsistenco in prepričljivost filma bolje, če bi se vsaj kakšni od vseh teh tem odrekel.

Toda Nolan je megaloman in hoče pokazati črno luknjo, prekrivanje časov, nove planete itd. To ima mestoma dramatične učinke, mestoma pa deluje preprosto bizarno in smešno. Je pa v svojem zamahu čez čase, svetove in največje dogodke v življenju človeške vrste tako monumentalen, da hočeš nočeš zbuja fascinacijo.