Tiskane izdaje
V zadnjih letih se v literaturi, nato pa tudi v filmskih predelavah, romantične drame vse pogosteje poslužujejo magičnega realizma kot orodja za potenciranje izjemnosti ljubezenske zgodbe glavnih junakov. Seveda s tem ni nič narobe, še več, uspešno preseganje žanrskih okvirov kaže na kakovost umetniškega dela.
Žal je večina filmov v zadnjih letih, denimo Žena popotnika v času, Zimska pripoved in Skozi čas, če omenimo le najuspešnejše, pogrnila na točki, ko bi magični element morali prepričljivo postaviti v resnični svet. Gen za potovanje skozi čas, indijansko božanstvo, utelešeno v letečem konju, in demon, ki New Yorku krade srečo, so fantastični koncepti, ki jih ni preprosto razložiti, nato pa postaviti na stranski tir ob ljubezensko zgodbo.
Podobna težava bi lahko doletela tudi idejo o ženski, ki se je nehala starati, a režiserju Leeju Tolandu Kriegerju z Brezčasno Adeline uspe premagati to oviro. Nič manj navdušujoče ni njegovo obvladovanje raznovrstnih orodij filmske pripovedi, saj tke dogajanje skozi različna časovna obdobja, ki so jasno orisana skozi modo in slog, osredotoča pozornost v detajle, ki povedo več kot besede, in pusti zgodbi, da se organsko razvije, celo kadar uporabi pripovedovalca.
A fokus filma je njegova zvezda Blake Lively, ki z nesluteno subtilnostjo ustvari povsem prepričljivo junakinjo; žensko, ki se mora zliti z okoljem, poskrbeti, da je v letih nihče ne opazi, ob tem pa se trudi živeti čim bolj polno življenje.
Resda vse te zahteve (pripovedovanja) zgodbe postavijo njeno osnovno ljubezensko zgodbo s čednim temnolascem Ellisom (Huisman) na stranski tir, saj se odvrti nekoliko prehitro, vendar režiser prav v tem najde čar. Adeline v skoraj vsaki sceni izkazuje ljubezen – do hčerke, psa, dela, zgodovine – kar ustvari podlago za prepričljivost romance in osnovo za njene odločitve.
Treba je tudi omeniti Harrisona Forda, ki se že več kot desetletje ni tako izkazal v dramski vlogi (očitno mu priprave na Vojno zvezd dobro denejo), hkrati pa je Huisman, ki je zaslovel v Igri prestolov, prepričljiva odločitev za vlogo njegovega sina.
