Tiskane izdaje
Allenovo življenje bi bilo z lahkoto samo po sebi film, in to ne vselej zabaven. Priljubljeni filmar je po pisanju nemške tiskovne agencije DPA poosebljen kliše newyorškega Juda – kreativni intelektualec nizke rasti, poln dvomov v samega vase in melanholičen do točke, ki meji na depresijo.
Skozi svojo kariero je igral bolj ali manj enako vlogo ljubeznive zgube, ki ji ni pomoči, a se kljub temu v življenju na vso moč trudi najti pravo pot.
Film kot zdravilo
Allan Stewart Konigsberg se je na današnji dan leta 1935 rodil v Brooklynu v judovski družini. Doma so prednostno govorili jidiš in malo nemščine. »Moja mati je vselej dejala, da sem bil vse do petega leta zelo veder otrok, nato pa sem postal mrk,« je Allen nekoč izjavil v zanj značilnem ironičnem slogu.
V mladosti je sledil trendom, ki so jim bili podvrženi intelektualci tistega časa, in je med drugim obiskoval psihoanalitika. Trpel je za klavstrofobijo in za agorofobijo, kombinacijo strahov, ki so mu oteževali soočanje z vsakdanom. Toda v filmih je Allen odkril zdravilo za svoje težave.
Filmi so mu predstavljali diverzijo, saj se mu je zdelo prijetneje biti obseden s tem, kako se bo njegov junak rešil iz težav, kot razmišljati o tem, kako bi to storil sam.
Že za časa šolanja je pisal satirične prispevke za razne časopise, kasneje pa za televizijo in priznane komike, kot je bil Bob Hope. Pri 30 letih je obveljal za enega najbolj priznanih komedijantov v ZDA.
Poroka s pastorko
Allen je znan tudi kot ljubitelj žensk. Medijsko je najbolj odmevala njegova zveza z Mio Farrow, s katero je prijateljeval med letoma 1980 in 1992. Partnerja sta posvojila najprej dečka in deklico, leta 1987 pa se jima je rodil biološki sin Satchel. Farrowova je imela še nekaj posvojencev, med njimi tudi korejsko siroto Soon-Yi.
Prav slednja je bila v ospredju dramske prekinitve zveze med Allenom in Farrowovo, ki bi si ga težko zamislili celo v njegovem filmu. Režiser se je namreč v pastorko zaljubil, se z njo poročil ter posvojil dve hčeri. Vse to se je dogajalo v času, ko je bil Allen kot režiser v vzponu zaradi kultnih filmov, kot so Annie Hall, Manhattan ter Hana in njene sestre. Mnogi njegovega dejanja niso odobravali, Farrowova ga je celo obtožila spolnega nadlegovanja, a so bile obtožbe ovržene.
Allen se je vselej znal postaviti na noge. ZDA je zamenjal za Evropo in posnel uspešne filme v Barceloni, Londonu in Parizu. Za svoje filme je bil nagrajen s štirimi oskarji, pri skoraj 80 letih pa se je odločil, da bo za Amazon posnel svojo prvo televizijsko serijo z naslovom Untitled Woody Allen Project.
Glede na častitljivo starost so Allena že vprašali, ali se boji smrti. Odgovoril je z znano repliko: »Smrti se ne bojim, želim si le biti tam, ko bo prišla.« Prav tako je znan njegov odnos do nesmrtnosti: »Ne želim si večno živeti v srcih svojih sodržavljanov, želim si še naprej živeti v svojem stanovanju.«
