Za zlato palmo je več favoritov

Cannes: Nocoj bodo objavili nagrajence mednarodnega filmskega festivala.

Objavljeno
24. maj 2014 13.46
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura
Brata Dardenne sta na dobri poti, da nocoj v Cannesu dobita že tretjo zlato palmo. Njuna drama Dva dneva, ena noč je dobila odlične kritike in se tako postavila ob bok velikima favoritoma Mr. Turnerju Mika Leigha in Zimskemu spanju turškega avtorja Nurija Bilgeja Ceylana.

Drama belgijskih avtorjev Jean-Pierra in Luca Dardenne Dva dneva, ena noč (Deux jours, une nuit) govori o Sandri (Marion Cotillard), materi dveh otrok, zaposleni v tovarni solarnih plošč, ki se po daljši bolniški odsotnosti vrne na delo. Lastnik tovarne delavce postavi pred izbiro: ali bo Sandri odpovedal službo ali se bodo delavci odpovedali letnemu dodatku tisoč evrov. Sandra ima na voljo samo en konec tedna, da prepriča 16 svojih kolegov, naj se odpovedo dodatku. Odločitev je težavna, kajti sodelavcem, ki se komaj prebijajo skozi življenje, tisoč evrov veliko pomeni. Zgodba je precej napeta in nepredvidljiva za film teh avtorjev. V igri za zlato palmo je zaradi subtilne obravnave pereče teme – krutosti liberalnega kapitalizma.

Kritike je v končnici festivala navdušil tudi čudežni deček, kot mu pravijo, iz Kanade. Xavier Dolan je pri 25 letih predstavil že svoj peti film, od tega četrtič v Cannesu, kjer je 2009 debitiral s filmom Ubil sem svojo mamo. Najnovejši film Mommy (Mamica) je njegovo tematsko nadaljevanje, kritiki ga ocenjujejo kot odličnega in Dolanovega najboljšega doslej. Pripoveduje o materi samohranilki, ki skrbi za hiperaktivnega 15-letnega sina.

Pohvale žanje tudi Japonka Naomi Kawase, ki je bila v Cannesu z manjšima nagradama doslej dvakrat nagrajena. Njen tokratni film Mirna voda govori o zaljubljenem najstniškem paru v majhni otoški skupnosti. To je poetični film o ljubezni in smrti.

Kanadčan David Cronenberg je izzval močne in deljene odzive za film Maps to the Stars (Zemljevidi do zvezd), mešanice incestuozne melodrame, holivudske satire, hororja in psihotrilerja. V središču zapleta je šest likov, obsedenih z željo po slavi. Govor je o ljudeh, ki se tako zelo bojijo zavrnitve v šovbiznisu, da je to zanje enako smrti. Kritiki tega filma sicer ne ocenjujejo kot enega Cronenbergovih najboljših, a si je v njem pošteno privoščil Hollywood in njegov zvezdniški sistem.

Pozornost je vzbudil tudi Jimmy's Hall (Jimmyjeva dvorana) Kena Loacha, ki govori o resničnem človeku Jamesu Graltonu. Leta 1933 so ga izgnali iz Irske v ZDA pod obtožbo, da je komunist, potem ko je v svoji vasi zgradil plesno dvorano in čez čas v njej prirejal tudi druge dogodke. A filmu ne napovedujejo večjih možnosti za glavno nagrado.

V igri za zlato palmo je še Foxcatcher Benetta Millerja o uboju nosilca zlate olimpijske medalje v rokoborbi Davida Schultza v devetdesetih letih. Avtor je pripoved zasnoval kot nenavadni ljubosumni trikotnik, v katerem nastopajo brata Shulz, oba olimpijska prvaka, in morilec John Du Pont, potomec ene od najbogatejših ameriških družin. Družbo Du Pont je ustanovila njegova družina v 19. stoletju in obogatela s proizvodnjo smodnika, pozneje pa je postala največja kemijska korporacija na svetu. Bogati naslednik si je popestril življenje z rokoborbo, na posestvu Foxcatcher zgradil rokoborski kamp in bil sponzor ameriške rokoborske reprezentance.