Tiskane izdaje
Mesto ob Miljacki se bo v devetih festivalskih dneh spet spremenilo v filmsko mesto, kamor se zgrinjajo filmski avtorji, zvezde in ljubitelji filma z vsega sveta.
Sarajevski filmski festival nadaljuje svojo tradicijo, da slovesni začetek zaznamuje projekcija filma bosansko-hercegovskega avtorja. Nocoj bo po otvoritveni slovesnosti v velikem odprtem kinu Hej! prikazan film bosanskega oskarjevca Danisa Tanovića Epizoda v življenju zbiralca železa. Nizkoproračunski film, v katerem nastopajo romski naturščiki, ki »v glavnem igrajo sami sebe«, je osvojil žirijo letošnjega Berlinala.
Poleg srebrnega medveda za najboljši film je berlinskega medveda za najboljšo moško vlogo dobil še glavni igralec Nazif Mujić.
Film, ki opozarja na diskriminacijo, s katero se v današnji etnično razdeljeni Bosni in Hercegovini soočajo pripadniki manjšin, sploh člani romske skupnosti, je, tako kot večina Tanovićevih stvaritev, deloma slovenski: eden od koproducentov je Dane Hočevar z Vertigo/Emotion Filmom.
Tanovićeva žirija
Danis Tanović, ki je Bosni leta 2001 prinesel oskarja z Nikogaršnjo zemljo in se podpisal pod mednarodne koprodukcije Pekel, Triaža in Cirkus Columbia, bo letos tudi predsedoval žiriji za najboljši igrani film festivala.
O izbrancu bo odločal skupaj s srbskim igralcem Uliksom Fehmiujem, direktorico fotografije Christine A. Maier (med drugim se je podpisala pod filma Jasmile Žbanić Grbavica in Na poti), z umetniškim direktorjem Critic’s Week canskega festival Charlesom Tessonom in romunsko igralko Mirel Oprisor.
Sarajevo bo tako do 24. avgusta v središču pozornosti mednarodne filmske javnosti, prav letos so našteli rekordno število novinarjev in mednarodnih medijskih hiš, med njimi so Screen International, Variety, The Hollywood Reporter in Indiewire.
Plodna filmska srečevanja
»Zdaj, tik pred začetkom 19. izdaje festivala, lahko z gotovostjo rečem, da smo od leta 1995, ko smo ga začeli, izpolnili večino svojih ciljev,« je za Delo povedal umetniški direktor festivala Miro Purivatra. »Že leta 1995 smo vedeli, da hočemo ustvariti festival, na katerem se ne bodo samo vrteli dobri filmi, ampak naj bi postal platforma za nova avtorska srečanja in nove koprodukcije.«
Tako so zdaj zrasli v »polnoleten«, zrel festival, ki pokriva vsaj dvajset držav, od Poljske, Češke, Madžarske, Turčije pa vse do Makedonije in Albanije, in je vse bolj ključna odskočna deska za kinematografije v tem delu Evrope.
Sarajevo je postalo mesto filmskih srečanj za celotno regijo in kreativni most med vzhodno in zahodno Evropo, saj avtorje in filmske profesionalce spremljajo »vertikalno«, pravi Purivatra.
Prvi korak je Talent Campus, na katerem se kalijo mladi talenti, naslednja stopnica je koprodukcijski market CineLink (letos je med 90 prijavljenimi projekti v ožji izbor za razvoj prišel Jan Cvitkovič s producentsko hišo Staragara), še korak naprej pa končni rezultat koprodukcij – avtorski film, ki se z rdečo preprogo, žarometi in medijsko pozornostjo predstavi v regionalnem tekmovalnem programu.
Novinci iz arabskega sveta
Edini merili za uvrstitev filmov v tekmovalni program sta kakovost in izviren avtorski izraz, poudarja Purivatra. »Z velikim pričakovanjem lahko rečem, da bo letos to 'discovery festival’, torej festival, ki odkriva nove izvirne glasove mladih filmskih avtorjev v tem delu Evrope.
Tudi tokrat je za peterico avtorjev v tekmovalnem programu to prvi film.« Posebna pozornost pa je, kot je povedal, letos usmerjena v kinematografijo arabskega sveta, ker se je tam razvila nova generacija avtorjev, ki prinaša nove zgodbe, zanimivo filmsko estetiko in nov filmski jezik.
V programu Posvečeno (Tribute to) bodo predstavili delo starega znanca festivala, začetnika novega romunskega vala Cristija Puiuja, njegov film Coffee and cigarettes je leta 2004 na Berlinalu dobil nagrado za najboljši kratki film, s svojim drugim, »kafkovskim« celovečercem Smrt gospoda Lazarescuja pa je osvojil žirije številnih mednarodnih festivalov.
Slovenski avtorji na festivalu
Tudi letos v tekmovalnem programu za najboljši celovečerec Slovenci nimamo svojega predstavnika, zato pa se bo s kratkim filmom Zasloni (Screens), ki govori o spominski slovesnosti ob 17. obletnici genocida v Srebrenici, predstavila režiserka Hanna Slak (Slepa pega); film je nastal v koprodukciji Slovenije, BiH in Nemčije.
Po Purivatrovih besedah so še posebej ponosni, da bo v Sarajevu premierno prikazano delo »ljubljenke festivala« Hanne Slak, ki se je lotila za Bosno in Hercegovino tako občutljive teme. Kratki dokumentarec je posnela med triletno raziskavo za celovečerec Rudar, ki nastaja kot ekranizacija pravkar izdane knjige Nihče Mehmedalije Alića in je dramatizacija njegove resnične življenjske zgodbe, ki ga je vodila od Srebrenice do Hude jame.
Druga slovenska avtorica, ki se bo potegovala za nagrado za najboljši celovečerni dokumentarec, je Petra Seliškar (Babice revolucije) s filmom Mama Evropa, posnetim v slovensko-makedonsko-hrvaški koprodukciji. Zamišljen je kot intimen dialog med mamo in petletno hčerko na družinskem popotovanju po južni Evropi.
V novem programu festivala z imenom Sarajevo Film Festival Guests Present bo med drugim še en slovenski film (oziroma mednarodna koprodukcija), Adria Blues režiserja in scenarista Miroslava Mandića.
Črna komedija o rock zvezdi osemdesetih, rokerju Toniju Riffu (sarajevski igralec Senad Bašić), ki je leta 1991 iz BiH kot vojna »izbeglica« prišel v Slovenijo in se v zrelih letih spopada z depresijo in izgubo smisla, je doživela uspešni premieri v Karlovih Varih in Pulju, jeseni pa prihaja v slovenske kinematografe. Poleg Bašića v glavnih vlogah nastopajo še Mojca Funkl, Peter Musevski in Iva Babić.
Leos Carax za mlade
Na letošnjem, že sedmem Sarajevo Talent Campusu, ki po zgledu Berlinala spodbuja razvoj mladih talentov, bo sodelovalo 75 udeležencev iz 17 držav, med njimi sta slovenska režiserka Urška Menart in igralec Domen Valič.
Z uvodnim predavanjem ga bo odprl režiser Leos Carax (Holy Motors), poleg številnih mednarodnih filmskih ustvarjalcev pa bo na njem predaval tudi Danny Glover, ameriški igralec, režiser in politični aktivist, ki ga poznamo po vlogah v Spielbergovem filmu Barva škrlata, Predatorju 2, Priči in franšizi Smrtonosno orožje.
Prav tako v mesto ob Miljacki prihaja francoski igralec Armand Assante, ki se bo festivalskemu občinstvu predstavil s kratkim filmom Vadionica hrvaškega režiserja Anteja Novakovića.
O morebitnih drugih zvezdniških gostih direktor festivala zaenkrat še skrivnostno molči, a glede na pretekle izdaje lahko v zadnjih dneh festivalske vročice pričakujemo še kakšno filmsko presenečenje.
