Tiskane izdaje
Ko ste leta 2011 dali na youtube posnetek Smooth Criminal, kaj ste pričakovali? Ste si mislili, da boste čez pol leta že igrali z Eltonom Johnom?
Še v sanjah si nisva mogla predstavljati, da se bo najino življenje čez noč za vedno spremenilo. V tistem trenutku se je sprožil plaz, ki se vali še danes. Že nekajkrat sva obkrožila svet po dolgem in počez, imela na stotine koncertov, nastopov, dogodkov, tv-šovov in spoznala najbrž vse še živeče velikane. Midva morava samo biti ustvarjalna, delati naprej in poskušati biti še boljša.
Ampak to se ni zgodilo po naključju − vi ste načrtovali prodor v svet, kajne?
Pravzaprav sva predvidevala, kakšen kaos se lahko zgodi po Smooth Criminalu, vedela sva, da imava nekaj vznemirljivega in atraktivnega, kar bi lahko pritegnilo množice, nisva pa niti slutila, da se bo vse dogajalo tako hitro, mislila sva, da bo potrebnega precej več časa. Takoj ko sva združila moči, je vse eksplodiralo, kot da se je leta energija med nama kopičila in čakala trenutek, da se sprosti.
Na plošči In2ition se je med priredbami znašla tudi vajina avtorska Orient Express. Ponavadi vidva iz rocka priredita pesem v duet čelov, ste pomislili, da bi šla ta pesem v nasprotno smer − kako bi zvenela, če bi jo izvajal rockovski bend?
Morda pa res! Pravzaprav bi ta pesem odlično zvenela s kakšnimi hiphopovskimi ritmi in da bi nekdo čeznje rapal.
Ta neverjetni uspeh vaju je popeljal po vsem svetu, od Las Vegasa do Tokia. Kateri del sveta vama je najbolj všeč?
Vedno je najlepše priti domov, ampak to dojameš šele, ko obkrožiš ves svet!
Sodelovali ste s številnimi zvezdami. Kdo (poleg Eltona Johna) je naredil na vaju največji vtis?
Vsak ima svoje vrline. Ampak večer, ki si ga bova za vedno zapomnila, je bil tisti, ko sva avgusta 2012 v Zagrebu nastopila z Red Hot Chili Peppers! Vse se je dogajalo tako spontano in slučajno. Kot predskupina sva odprla večer s svojim programom, sredi katerega se nama je čisto nepričakovano pridružil njihov bobnar Chad Smith in skupaj smo zarokali Back In Black! Igrali smo tako polni energije in adrenalina, da mu je počila membrana na bobnu! (smeh) Kasneje pa sva se še midva pridružila njim pred samim koncem koncerta in se z njimi pravzaprav seznanila na odru! Rekli so nama: dajmo improvizirati v a molu − in to je bilo vse! Nobenih priprav in navodil. In smo začeli improvizirati uvod v Californication in ozračje je bilo nepozabno!
Najodmevnejše priredbe so Thunderstruck, With or Without You, Highway to Hell, Welcome to the Jungle, Every Breath You Take. Kako izvirni avtorji komentirajo vaše delo, se vam je že kdo javil?
Veliko odzivov dobivava od izvirnih izvajalcev pesmi in to je največji poklon, ki ga lahko dobiš! Nirvana, Guns n'Roses in Green Day so najine priredbe objavili na svojih spletnih straneh. Coldplay in U2 so izrazili navdušenje. Enako tudi družina Michaela Jacksona, člani njegovega benda, njegov koreograf, vsi so nama pravili, da bi bil navdušen tudi on. Žal nama je le, da se AC/DC niso odzvali, ker je bila vedno najina največja želja spoznati prav njih!
Nastopila sta tudi pri Ellen DeGeneres. Kakšna je za odrom?
Ah, super je! Ona je bila ena prvih, ki naju je podprla in naju predstavila vsej Ameriki, že takoj na začetku. Potem sva pri njej gostovala še dvakrat.
Rekla sta, da klasike ne bosta nikoli zanemarila. Priznajte, kaj več vadite čez dan: klasiko ali AC/DC?
Vse je treba vaditi v enakem razmerju, kajti aranžmaji niso niti malo lahki, pravzaprav so pogosto celo zahtevnejši od klasične literature, saj morava poustvariti zvok celotnega benda na samo dveh inštrumentih, tako da morava izvajati različne vratolomnosti (smeh).
Kdaj se čela naveličate in ga vržete v kot?
Povsem normalno je, da včasih pozabiš na vse in daš vse štiri od sebe ...
Kaj počnete takrat?
Rada greva v naravo na dolge sprehode po svežem zraku, to naju sprošča in navdihuje.
