Srceder
Nika, 2017
Ko so Na lepem prijazni delovali v osemdestih letih prejšnjega stoletja, so bili del novovangega gibanja, imeli so novovalno občinstvo, izvajali pa so nek jazz rock, retro in avantgardnega (pri)zvoka. Faeton je bila ena najbolj bizarnih uspešnic tistega obdobja.
Seveda čas neusmirjeno tolče po vseh, tudi po tistih, ki so Na lepem prijazni. Nedavno je zasedba izdala album Srdecer, ki prinaša tragi-ljubezensko zgodbo, ki je razpeta med glasbo in literaturo. Je neke vrste zvočna gledališka predstava, mogoče jazz-rock opera ali nekaj podobnega. Na mejah glasbe, gledališča in literature se sprehajajo Ludvik Bagari kot vokalist in interpret, Vojko Aleksič, kot edini član originalne postave zasedbe in njen kitarist, z njima pa še Andjelko Knežević (spremljevalni vokal), Boštjan Franetič (kitara), Darko Hočevar (bas kitara), Luka Kuhar (bobni), Žiga Fabbro (saksofon, klaviature).
Zasedba je naredila izvrstno mračljivko (temačno, mračnjaško pravljico) za odraslo občinstvo na temo ljubezni in oblasti, odeto v alterrocksovo jazzovsko glasbeno obleko.
Album presenečenja!