Avsenikova dediščina živi v Begunjah

Begunje na Gorenjskem – Imenitna zapuščina Slavka Avsenika je poldrugi mesec po zadnjem slovesu od glasbenega velikana na festival Avsenik v Begunje na Gorenjskem privabila pisano množico glasbenikov in ljubiteljev narodnozabavnih melodij, med katerimi častno mesto zaseda legendarna Na Golici, ki je letos stara 60 let.

Že uro pred uradnim začetkom festivala v petek zvečer je bil priredit­veni šotor nasproti Avsenikovega doma v Begunjah skoraj poln. Iz njega so prihajali zvoki priljubljenih skladb, ko so vanj vstopali še zadnji od približno 1600 obiskovalcev, ki so prišli uživat ob Avsenikovih mojstrovinah. Več kot 1100 skladb je nastalo od leta 1953, ko je Slavko Avsenik napisal svojo prvo, V planinski koči.

Takrat verjetno še ni slutil, kako širok razmah bo v naslednjih letih in desetletjih dobil glasbeni izraz, ki ga je ustvaril. Najprej je postal priljubljen v Sloveniji, prav kmalu pa je neverjeten odmev dobil še v drugih srednjeevropskih, predvsem nemškogovorečih državah. Ob taktih Golice, ki je po besedah Slavkovega vnuka Saša Avsenika doživela že več kot 600 priredb in različnih izvedb, pa je njegova glasbena dediščina objela tako rekoč ves svet.

Tisoč glasbenikov iz devetih držav, kolikor se jih bo od petka do nocojšnjega sklepnega večera zvrstilo na odru festivala v Begunjah, in skoraj šest tisoč obiskovalcev, med njimi jih je celo nekaj iz daljne Avstralije, dokazuje, da glasba nima meja, je ugotavljal Sašo Avsenik, ki s harmoniko in svojim ansamblom ohranja in neguje družinsko tradicijo.

Dediščina Slavka Avsenika je tako obsežna, da vseh skladb niso mogli uvrstiti v program festivala. Vsako bodo zaigrali le enkrat, navdušenje obiskovalcev pa vzbudi prav vsaka. Med njimi bo celo nekaj takih, ki bodo v živo na koncertu izvedene prvič, saj so bili nekateri originalni posnetki, ki so nastali v tujih stu­diih, dolgo izgubljeni in so jih odkrili v zadnjem obdobju. Le Golica se bo na različne načine ob okroglem jubileju skladbe zaslišala večkrat, je še dodal Avsenikov vnuk.

Očetov karakter je bil vesel in je zato pisal predvsem veselo glasbo, je povedal Grega Avsenik in poudaril, da ima festival prav zato pridih veselja do življenja, kar je bilo tudi osrednje očetovo glasbeno sporočilo. Hkrati se je strinjal, da bi morali bogato glasbeno in kulturno dediščino, ki v Begunje in v Slovenijo vsako leto privabi tisoče ljubiteljev glasbe, bolje izkoristiti za turistično promocijo Slovenije.

Potencial Avsenikove glasbene dediščine je nepredstavljiv, je dejala Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica, in se zavzela, da bi po zgledu muzeja o legendarni skupini The Beatles v Liverpoolu podoben muzej Slavka Avsenika odprli tudi v Begunjah. Izvirne in pristno slovenske Avsenikove skladbe opevajo lepote Slovenije in so tako izhodišče za oblikovanje celovitih turističnih produktov, je pojasnila in pristavila, da »nihče nima kralja polk, le Slovenija«.