Tiskane izdaje
Zasedbo Brina je leta 2003 ustanovila pevka Brina Vogelnik, ker si je zaželela svežega in drznejšega glasbenega ustvarjanja. Člani skupine črpajo glasbene motive iz obujanja in predelovanja ljudskega blaga, njihov repertoar pa sestavljajo tudi avtorske pesmi.
V Sloveniji je kar nekaj zasedb, ki so se odločile osvežiti in oživiti slovensko ljudsko glasbo – Katalena, Jararaja, Katice, Fake Orchestra in druge. Brina Vogelnik meni, da lahko celo govorimo o novem glasbenem etno valu. »Ta preporod se je začel pred desetimi leti, mogoče še malo prej. Očitno je prenovljena ljudska glasba še vedno zanimiva tako za glasbenike kot občinstvo.«
Sčasoma so nekatere zasedbe, ki so sprva izvajale zgolj ljudske pesmi, v svoj program uvrščale vedno več avtorskih pesmi. Enako je bilo z Brino, saj niso hoteli izvajati znanih pesmi. Raje so se lotili odkrivanja manj znanih ljudskih pesmi ali ustvarjanja zanimivih avtorskih skladb.
»Vedno sem se z lahkoto poigravala z glasom«
Vogelnikova pravi, da je verjetno začela prepevati ljudske pesmi, ker prihaja iz umetniške družine. »Ker je bila moja družina vedno predana knjigam in imamo veliko knjižnico, sem odraščala v zelo radovednem okolju.«
Druga usodnost je bil njen glas, pravi Vogelnikova. »Vedno sem se z lahkoto poigravala z glasom. Mama se je zelo trudila s sestro, da jo je naučila peti, z mano pa se glede tega ni veliko ukvarjala, ker sem že tako ali tako veliko pela in me je pustila pri miru. Moja sestra se je tako naučila veliko ljudskih pesmi, jaz pa ne. To zakladnico otroških pesmi sem nadoknadila šele z Bisergoro.«
Ali se Slovenci po njenem dovolj zavedamo svoje ljudske glasbene zapuščine? Meni, da je vse odvisno od posameznika. Ko je odraščala, ni imela veliko stika z ljudskimi pesmimi. V vrtcu so prepevali Bitenčeve pesmi, kot najstnica pa je seveda poslušala pop in rock glasbo. »Zdi se mi, da mora posameznika to pač zanimati, da nekoliko pobrska po lastni narodovi preteklosti in njegovi ljudski, v tem primeru glasbeni, zapuščini.«
To zavedanje je še bolj pomembno zdaj, ko smo v Evropski uniji podvrženi morebitni kulturni razredčitvi. Če imaš spoštovanje do svoje kulture, imaš tudi spoštovanje do kulture drugih. Kulturna različnost je dobra, vendar je pomembno, da ohraniš lastno kulturno zgodbo, pravi Vogelnikova.
Zasedba Brina je imela kar nekaj nastopov in turnej v tujini. »Ko sestaviš skupino glasbenikov, moraš najti neki lastni glasbeni izraz in seveda izdati album. Uspeh je, če ga dostaviš pravim novinarjem v tujini, da dobiš morebitne ugodne kritike v relevantnih medijih. Temu so nato sledila povabila za nastope, odločilno pa je bilo, da smo bili leta 2006 izbrani za nastop na Womexu, najbolj pomembnem festivalu za glasbe sveta.«
Val zanimanja za zasedbo
Nato jih je Charlie Gillett, takrat eden vplivnih didžejev tovrstne glasbe, pogosto predvajal v svojih oddajah. Bil je velik val zanimanja za skupino Brina in sledile so turneje po Mehiki, Združenih državah Amerike in Španiji. Prav tako ni bilo zadržka, ker je pela v slovenščini. »Mnogi so zasičeni s pop glasbo in angleščino ter zelo pripravljeni prisluhniti drugačni glasbi in drugačnemu jeziku. Ko smo bili v Mehiki, smo imeli v Mexico Cityju tri velike koncerte na prostem in so nas imeli organizatorji in občinstvo za zelo eksotično zasedbo, na pozitiven način, seveda.«
Člani skupine – poleg Brine še Jelena Ždrale (violina), Drago Ivanuša (harmonika), Luka Ropret (kitara), Nino de Gleria (baskitara) in Blaž Celarec (bobni) – so izdali tri albume, Mlado leto, Pasja legenda in Slečena koža. Ob deseti obletnici bodo nastopili jutri ob 20. uri v ljubljanski Drami.
