Brina Vogelnik in Janez Dovč v pomladnih sanjah

Pevka Brina Vogelnik in harmonikar Janez Dovč sta si gotovo bila usojena, kajti nismo pogosto priče tako naravnemu in sproščenemu sodelovanju. Kot duet sta sprva nastopila lani, ko je bil Dovč gostitelj glasbenega cikla koncertov Gost z gosti na Ljubljanskem gradu. Za enega od petih koncertov je želel v goste povabiti Brino, s katero je tudi že prej sodeloval v okviru vrhunskega projekta Sozvočja Slovenije/Sounds of Slovenija, kjer odevajo slovensko ljudsko glasbo v modernejše glasbene tkanine.

Tokrat pa je Janez Brini predlagal, da bi naredila nekaj novega in jo prosil, naj napiše nekaj besedil. In Brina je prišla s šopom besedil, k ista ju uglasbila in njuno sodelovanje predstavila v kapelici na Gradu.

Ker pa je njun očitno sprva enkraten projekt zvenel izjemno, sta se odločila še za izdajo albuma, kateremu sta nadela naslov Pomladne sanje. V celoti sta ga odlično razpoložena predstavila sinoči v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Tako so zadonele pesmi Raj, ki je tudi bila napovedni singel, in Sredi noči, Sončni dan, Luknja, Srce, V pesku, Pomladne sanje, Roža in Tivoli v katerih je Brina opisala osebne vtise in izkušnje, ki jih preveva z optimizmom. V družbo avtorskih pesmu pa sta umestila tudi lirično Pesem o zvezdah Toneta Pavčka.

Čeprav je tudi Brina sodelovala pri glasbeni obliki pesmi, pa je Janez Dovč pesmim vtisnil močan pečat. Glasbena osnova je zvok Rhodes orgel, nekoliko manj je harmonike, je pa obilica elektronskih pomagal, ki manipulirajo tako njegov zvok, kot njen glas. Če so ves pesmi na albumu zelo spolirane in všečne, pa sta v interpretaciji v živo šla še kak korak naprej v raziskovanju zvoka in glasbe.

V celoti gledano sta Janez Dovč in Brina Vogelnik dva zelo različna dela celote. Če je Dovč prizemljen in močno zasidran v zemlji, pa je Vogelnikova sestaljena iz meglic, oblakov, zraka in sonca. Na tak način tvorita celoto, kjer je vse tako, kot je treba in ničesar ni premalo ne preveč.

To je bil zahteven koncert dueta, ki je premogel tudi minimalistične teatrske dodatke Vogelnikove. Navdušeno občinstvo ju je ob koncu še enkrat priklicalo na oder, kjer se jima je na električni kitari pridružil še Chris Eckman, ki je sicer obdelal zvok pesmi na tem albumu. Skupaj so izvedli v angleščino prevedeno pesmi Sredi noči, ki je postala The Still Of The Night.

Pomladne sanje so postale resničnost in ta projekt, ki resnično deluje kot celota in ne le kot slučajen stranski projekt, je več kot primeren za izvoz v tujino. Zdaj je na državi, da s izvoznimi stimulacijami končno spodbudi tudi sistematičen izvoz slovenske kulture. In Pomladne sanje so nared.