Buika od šepeta do groma

Izvrstna španska pevka afriških korenin je navdušila ljubljansko občinstvo.

Objavljeno
28. oktober 2014 12.01
Kultura
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
María Concepción Balboa Buika oziroma Concha Buika, kot se sama imenuje, je pevka nerafiniranega glasu in prav takega življenjskega žara, ki se ga je navzela v romski soseski na Palmi de Mallorci, kjer je odraščala. Tam so jo romski otroci vzeli za svojo, in čeprav je bila edini črnski otrok v mestu, so jo naučili peti flamenko. Ta glasbena zvrst, premešana z afriškimi vplivi, ki so jih v Španijo prinesli njeni starši, politični begunci iz Ekvatorialne Gvineje, je srž njene glasbe, ki jo je predstavila sinoči v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Njen afroflamenko pa je bil deležen tudi močne vokalne improvizacije, ki so ji solidno sledili kitarist Daniel Lopez Vicente, tolkalist Ramon Suarez Escobar in basist José Manuel Posade Oviendo. Gre za izjemno uigran kvartet, kjer znajo inštrumentalisti brez težav slediti vsem nepredvidljivostim, ki jih na Buikinem nastopu ni malo.

Concha Buika je na svetovni turneji, kjer predstavlja nov album La noche más larga, na katerem je polovica avtorskih skladb, druga polovica pa so priredbe. Z njega je med drugim odpela tudi nekoliko bolj znani skladbi Santa Lucia in Siboney. Pri zadnji je imela dolg uvod z veliko improvizacije in govorjenja, sploh pa je sinoči veliko pripovedovala. Zaupala nam je, da se je ravno razšla s svojo ljubeznijo, govorila je o naklonjenosti, zvestobi in odnosih med ljudmi. Pri tem je bila pevka grobega in hrapavega glasu neposredno življenjska in iskrena. »Kdo potrebuje ljubezen, ki je odšla, če pa imam lahko vso vašo ljubezen. Vi ste moja družina, vi ste moja ljubezen,« se je dobrikala občinstvu.

Sicer pa Buika premore širok razpon razpoloženj, če že nima velikega razpona glasu. Njen neuglajen glas izžareva življenjsko slo tudi ko šepeta, kakor tudi, ko njen glas zagrmi.

V svojih zgodbah, ki jih sinoči ni manjkalo, je večkrat poudarila pomembnost svobode, tako politične kot tudi čustvene, psihološke ter spolne. Sicer pa je v svoji karieri glasbeno širino in svobodo preizkusila tudi s številnimi slogovno zelo drugačnimi glasbeniki, kot so Anoushka Shankar, Chick Corea, Mariza, Bebo in Chucho Valdes, Luz Casal, Seal, Armando Manzanero, Nelly Furtado, na novem albumu v pesmi No lo sé pa tudi jazz kitaristom Patom Methenyjem.

Concha Buika je v Cankarjevem domu pripravila zanimiv večer, ki je zvenel celo terapevtsko, saj se je s pomočjo občinstva otresla žalosti zaradi izgubljene ljubezni. Močno čustvene pesmi je večinoma odpela v španščini in le nekaj v angleščini. Strastna Concha Buika je res La niña de fuego, hči ognja, kot poje v eni od svojih pesmi.