Tiskane izdaje
Claudia Abbada se spominjamo tudi v Ljubljani, ker je v svoji dolgoletni koncertni in operni karieri kar trikrat gostoval pri nas; prvič že leta 1977 kot tedanji šef dirigent Londonskega simfoničnega orkestra s koncertom v veliki dvorani Slovenske filharmonije, potem z londonskim Bachovim orkestrom v poletnem gledališču v Križankah ter v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma še kot dirigent Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja.
Abbado je bil skoraj dvajset let glasbeni umetiški vodja in glavni dirigent milanske Scale (od 1971 do 1986), potem je odšel na Dunaj in postal tam generalni glasbeni direktor mesta Dunaja, odgovoren za vse najpomembnejše prireditve, tako je bil umetniški vodja Državne opere ter vodja festivala sodobne glasbe Wien Modern.
Potem je odšel v Berlin k Berlinskim filharmonikom, iz Berlina pa v Luzern, kjer je leta 2003 z umetniškim vodjem festivala Michaelom Haefligerjem ustanovil svoj Luzernski festivalski orkester. V Italijo se je v glavnem vračal v Bologno, kjer je pred leti ustanovil mladinski Orchestra Mozart. Veliko je dirigiral v Salzburgu, tako na Velikonočnem kot Poletnem festivalu, in New Yorku ter Chicagu. Ko so se mu zaprla vrata v Scali, pa je našel svoj prostor pod glasbenim soncem poleg Bologne le še v Firencah, Palermu ter Ferrari.
Claudio Abbado velja za enega največjih dirigentov zadnjih desetletij in seveda enega izmed le peščice še aktivnih vrhunskih dirigentov sploh. Žal mu je bolezen pred leti precej otežila delovanje, a je raka na črevesju uspešno premagal. Pred kratkim je nastopil na Majskem glasbenem festivalu v Firencah. Med slovenskimi umetniki je največ sodeloval z mezzosopranistko Marjano Lipovšek, tako v operah (Dunaj, Firence, Salzburg) kot na koncertnem področju (Mahler). Dirigiral je še krstno izvedbo Koncerta za flavto Uroša Rojka kot prvonagrajeno skladbo festivala Wien Modern.
