Tiskane izdaje
Grška interpretka Savina Yannato v vokalnem izrazu povezuje in prepleta modalno tradicijo Vzhoda z glasbo Zahoda, srednjeveškimi skladbami in sredozemskimi polifonijami.
Njen visoki, prodorni vokal glasbeni kritiki primerjajo s pevsko prezenco Diamande Galás, ameriške glasbenice grškega rodu. Savinin vokal opisujejo kot kristalno čist, njeno petje pa kot tehnično dovršeno.
V Atenah rojena klasično izobražena glasbenica je na poklicno pevsko pot stopila kot študentka na atenskem Državnem konservatoriju, ko je debitirala v priljubljeni oddaji Lillipoupoli grškega državnega Radia 3 pod vodstvom skladatelja in teoretika grške glasbe Manosa Hadjidakisa.
Pridobljeno vokalno znanje je izpopolnila na podiplomskem študiju na londonskem kolidžu za glasbo in gledališče. V začetku osemdesetih je začela peti srednjeveške, renesančne in baročne skladbe, pozneje je šla v smeri avantgardnega jazza in improvizirane glasbe.
Njen repertoar obsega pesmi iz Sardinije, Korzike, Izraela, Turčije, Italije, Cipra, Albanije, Španije, Afrike, Južne Amerike, Karibov in domače Grčije. Ustvarja v številnih glasbenih zvrsteh, sklada in piše avtorske pesmi, glasbo za videe in plesno gledališče, sodeluje pri predstavah, gledaliških in televizijskih produkcijah, se udeležuje festivalov in izdaja albume. Do zdaj jih je samostojno ali v sodelovanju z glasbeniki nanizala več kot dvajset.
V dobrih treh desetletjih je na slogovno vsestranskih albumih prehodila pot od éntekhna (umetnih grških pesmi) do oživljanja ljudske glasbe, prek otroških uspavank in avantgardnih klasičnih suit. S svojo leta 1993 ustanovljeno skupino Primavera en Salonico, v katero je povabila znane solunske glasbenike, je posnela šest cedejev. Zadnjega, Songs Of An Other (2007, založba ECM), s kolektivnim jadranjem skozi tradicionalne pesmi iz Armenije, Bolgarije, Srbije, Kazahstana, južne Italije in seveda Grčije ter dodatkom, tradicionalno judovsko pesmijo iz 16. stoletja, so posneli v Atenah.
Savina Yannatou & Primavera en Salonico so na zadnjem gostovanju v Ljubljani, pred dvanajstimi leti v Cankarjevem domu, v sklopu mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk izvedli skladbe s tretjega albuma Virgin Maries of the World (1999), na katerem so posneli znane nabožne žalostinke.
V Cankarjev dom se vračajo s preverjenim godbenim potovanjem po širnem Sredozemlju ter prepletom preteklosti in sedanjosti.
