Dirty Skunks: Vsak koncert se začne tri četrt leta prej

Pogovor s članoma zasedbe Dirty Skunks, ki imata za seboj deset let alternativnih koncertov.

Objavljeno
13. april 2012 22.13
Petra Jerina
Petra Jerina

Črt Batagelj in Matej Ahlin sta pod imenom Dirty Skunks ena vodilnih organizatorjev alternativnih koncertov pri nas. V zadnjem desetletju sta pripravila več kot tristo koncertov ter gostila še enkrat toliko domačih in tujih skupin. Ob okroglem jubileju sta organizirala koncerta v Kinu Šiška in Gali hali.

Izdala sta tudi dokumentarec Dekada smrada, v katerem je predstavljenih deset let njunega dela z zanimivimi akterji alternativne scene.

Vse najboljše za deseti rojstni dan! Praznovanja sta se lotila resno.

Za deseto obletnico bi se rada zahvalila vsem – predvsem naši ekipi, ljudem, ki hodijo na koncerte, skupinam, ki so nastopale na njih, in ostalim, s katerimi smo sodelovali. Odločila sva se za en večji in bolj 'underground' koncert. Za prvi dogodek so nam v Kinu Šiška zelo ljubeznivo odstopili dvorano in ekipo. Z nami je praznovalo pet skupin – iz Norveške so prišli Vulture Industries, z njimi pa še poseben gost, Hoest – pevec skupine Taake. Priredili so poseben program prav za ta dogodek. Prišli so tudi srbski punkerji stare šole Trula­ koalicija, death metalci Sweet­ Sorrow, punkrockerji Backstage in Dead Dildo Drome.

Teden kasneje so nam odstopili še Galo halo na Metelkovi. Sicer je bilo veliko lokalnih skupin, ki bi jih prav tako morali uvrstiti med nastopajoče, vendar jih žal nisva mogla imeti trideset. Če bi bilo po najino, bi proslava trajala deset dni in vsak dan bi nastopilo deset skupin. Potem bi se ravno izšlo.

V čast obletnici ste posneli tudi dokumentarni film.

Tako je. V rekordnih desetih dneh je Jure Gorjanec posnel dokumentarec Dekada smrada: 10 let Dirty Skunks, ki ga lahko vidite na youtubu. V njem je predstavljenih deset let najinega dela in sami zanimivi akterji alternativne scene.

Kako se je pred desetimi leti vse začelo?

Na takratni ljubljanski in slovenski sceni je kronično primanjkovalo koncertov. Prijatelju Blackiju je bilo dolgčas in se je pritoževal, da se nič ne dogaja. Matej je delal v Orto baru in dogovorila sva se za organizacijo koncerta. Samo zato, da dokaževa, da se da. Povabila sva skupine Sarcasm, Expulsion, Nabiska ter Distortion. Koncert je bil zelo uspešen in čez dva meseca sva naredila še enega. Prvi dve leti, ko je res primanjkovalo koncertov, sva imela skoraj vedno razprodano.

Se splača ukvarjati z organizacijo koncertov, lahko od tega živita?

Ne, nikakor ne. Ob organizaciji morava tudi delati, da lahko živiva. V Nemčiji na primer organizatorji dobijo toliko sredstev od države in mesta, da lahko kar dobro živijo. Organizirajo manj časa kot midva, pa imajo razne hostle, picerije. Čeprav delajo z istimi skupinami. Pri nas je situacija drugačna. Že v našem političnem prostoru se to vidi, ko nekdo izjavi, da ne bi bilo nič hudega, če bi bil pri nas kakšen alternativni festival manj. Mogoče bi raje zaprli kakšno cerkev, vsak kucelj tudi ne rabi svoje.

Kaj pa na začetku, ko nista imela izkušenj, zvez, kontaktov?

Najprej sva začela z domačimi skupinami. Naredi se nekakšna mreža in skupine začnejo klicati za koncerte. S tujimi je bilo nekako takole: oba sva bila oboževalca skupine Hatebreed in sva se pogovarjala o tem, da bi jih pripeljala k nam. Šla sva na internet, poslala mail in čez deset minut dobila odgovor, da pridejo. Pripravila sva denar, ki sva ga imela za dopust, ker je bilo treba plačati vnaprej. Od takrat še nisva šla na dopust.

Zaupajta mi kakšno anekdoto, slabo izkušnjo ali najlepši ­dogodek?

Najslabša izkušnja so bili evrovizijski zmagovalci Lordi. V Cerknici, kamor nam je v koprodukciji uspelo pripeljati finsko atrakcijo, so se res trudili, da tega koncerta ne bi bilo. Do zadnjega dneva nismo vedeli, ali bomo dogodek sploh lahko izpeljali. Ideja je bila dobra, vendar žal izkupiček ni bil.

Dobrih stvari pa je ogromno. 
Z nekaterimi skupinami smo postali prijatelji, eni naredijo odličen šov. Kriterij niti ni obiskanost koncerta, ampak kontakt s skupino in njihov odrski nastop. Če si še finančno uspešen, je izkušnja sploh izjemna.

Kaj je pri organizaciji koncertov najtežje?

Najtežje je, da moraš ogromno stvari imeti v glavi. Na koncu, ko prešteješ denar, si, čeprav je lahko minus, kar oddahneš. Naslednji dan pa si zopet na začetku. Vsak koncert se začne tri četrt leta prej. Vse mora biti pripravljeno, ne glede na to, ali koncert bo ali ne. Zgodilo se nama je, da je bila celotna turneja skupine odpovedana zaradi izbruha vulkana na Islandiji.

Kaj se nam obeta v letošnjem koncertnem ciklu?

Marca so nas obiskali švedski Deathstars, ki so bili na turneji z Rammstein, potem novodobni progresivni paket Obscura, Spawn Of Possession, Gorod in Exivious. Dogodek, ki se ga letos najbolj veseliva, je aprilski koncert skupine Cancer Bats, ki prvič prihajajo v Slovenijo.

Kaj pa čez deset let?

Verjetno bo zelo podobno, le nekaj težav s križem bova imela (smeh). Tako daleč naprej ne gledava. Delava iz koncertnega cikla v koncertni cikel. Še naprej se bova trudila na slovenske odre pripeljati čim več kakovostne glasbe.

Petra Jerina

Foto osebni arhiv koncerti/ izvorno ime datoteke: 405756_3108508793706_1293904547_33221397_810643937_n.jpg