Drugačna domača godba

Pregled novejših albumov  slovenske glasbe specifične in včasih tudi zelo drzne glasbene estetike

Objavljeno
08. januar 2016 16.58
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz

Na slovenski glasbeni sceni premoremo številni glasbene ustvarjalce, ki izdajajo drugačne in posebne albume na svetovni ravni. Mnogi so zaradi majhnosti trga in ignorance medijev ter vsesplošnega pričakovanja, da ima občinstvo pravico do brezplačne glasbe, spregledani. Ali pa njihovo posebno glasbeno izražanje ostane le na enem albumu in ujeto v ozke poznavalske okvirje.

Hexenbrutal trio

Prekmurska zasedba Hexenbrutal je nastala leta 2004 kot stranski projekt dveh članov skupine Plueg. Glasba na prvih koncertih je temeljila na eksperimentu in improvizaciji in tak pristop je zasedbi še vedno blizu. Nedavno je pri založbi God Bless This Mess izdala tretji album. Če je prej glasba tega dvojca temeljila na elektronsko-električnem hrupu in industrijskem ritmu, je tokrat v ospredju akustična glasba s precej liričnimi deli. Hexenbrutal so po novem Hexenbrutal trio. Mateju Kolmanku, ki je Dr. Hexen, in igra klavir, ektaro, tolkala in balafon, ter Iztoku Korenu, ki je Mr. Brutal, ki igra bobne, se je priključil še Miha Kavaš iz zasedb (Mlada beltinška banda, Ethnotrip), ki igra violino, harmoniko, žago, ektaro, okarino in še nekaj manj običajnih inštrumentov.

Album z naslovom Hexenbrutal trio prinaša 10 sklad, ki jih je zasedba pripravila za radijsko oddajo Izštekani Jureta Longyke. Na albumu je posnetek njihovega nastopa v murskosoboškem Mikku. Glasba je kompleksna, zelo blizu improvizaciji in eksperimentu, in je gotovo še atraktivnejša v živo kot na posnetku. Eden drznejših domačih albumov.

Širom

Podoben glasbeni pristop, ki vsebuje veliko mero tako improvizacije kot odkrivanja novih zvočenj in ozovčenj, ima tudi zasedba Širom. Tudi to je trojec, ki ga sestavljajo Iztok Koren (banjo, bas boben, cevni zvonci, balafon), Ana Kravanja, (violina, viola, ribab, balafon, kalimba, obročni bobni) in Samo Kutin (harfe, ukulele, kalimba, brač, balafon, zvočila). Ta prekmursko-tolminsko-kraška naveza je nedavno izdala prvenec I., ki je izšel v sodelovanju založb Klopotec in ZARŠ in na katerem je pet avtorskih skladb, ki jim nenavadnost in globalnost dajejo izvedbe na nenavadnih inštrumentih, od katerih so jih kar nekaj naredili sami. Njihova glasba je meditativna inštrumentalna podlaga za morebitno miselno potovanje naokoli po svetu.

Tudi pri tej zasedbi je živ nastop s tako številčnim in drugačnim inštrumentarijem paša tako za oči kot ušesa. Občinstvo bo to lahko v živo preverilo v torek, 12. januarja, v okviru Cankarjevih torkov v Klubu Cankarjevega doma.

Mateja Gorjup

Niz podobno izjemnih in drugačnih glasbenih novosti nadaljujemo z novim albumom vokalistke Mateje Gorjup. Ta se kot pevka in pedagoginja posveča poustvarjanju ljudskih pesmi različnih slovanskih narodov, s posebnim poudarkom na slovenskem ljudskem izročilu. Ljubi petje z ljudmi in z naravo. zadnje čase pa se spremlja z elektronskimi pomagali. Nedavno je v sodelovanju založbe Klopotec in samozaložbe Produkcija Stara šola izšel njen samostojni glasbeni prvenec Ijekaru. Na njem je kar 24 skladb, od katerih so nekatere ljudske, druge nastale po ljudskih motivih, tretje pa so v celoti avtorske. Album vsebuje tako peto poezijo kot improvizacijske vložke, priredbe slovenskih ljudskih pesmi, tudi takih, ki imajo zgolj le še zabeležena besedila v zbirki Slovenske narodne pesmi.

Melita Osojnik

Na prepoznavnem vokalu temelji tudi nov album Zlata lina večstranske umetnice Melite Osojnik, ki se je na glasbenem prizorišču sprva prikazala v zasedbi Sedmina z Venom Dolencem. Poleg svojega glasbeno gledališkega, pisateljskega in pedagoškega dela redno izdaja albume tako za otroke kot za odrasle. Tokratna Zlata lina je izšla pri založbi Hymnos. Glasbo in besedila je po zgodbah iz svoje istoimenske knjige napisal Matjaž Jarc, pesmi je odpela Melita Osojnik, spremlja pa jo ženski zbor Moje drage dame.

Slovenski klas

Gotovo je za enega najbolj nenavadnih glasbenih projektov minulega leta poskrbela zasedba Slovenski klas, ki je izdala album z naslovom 2015 pri založbi Vox nova. Tu so se, na pobudo pianista in harmonikarja Gašperja Konca, našli dinamični glasbeniki, ki so dejavni v številnih stilsko zelo različnih zasedbah. Konec je skupaj s kontrabasistom Anžetom Langusom Petrovićem, pevcem Klemnom Torkarjem, bobnarjem Juretom Rozmanom in kitaristom Maticem Smolnikarjem izdal album z narodnozabavno glasbo, ko to ni.

V desetih skladbah, od katerih je nekaj inštrumentalov, se prepletajo swing in jazz z narodnozabavnim glasbenim izročilom. Kot kaže, so naredili nekaj, kar je bilo pri nas komajda nemogoče pričakovati. Medtem ko so s podobnimi bolj ali manj neokusnimi hibridi že delovale zasedbe, kot so Don Juan pa Agropop, da ne govorimo o vulgarni različici slovenskega turbo folka, skorajda ni bilo več upanja, da je mogoče na tem spolzkem glasbenem terenu narediti kaj dobrega. A njim je to z albumom 2015 uspelo. Besedila zanjo so prispevali celo Jan Plestenjak, Gašper Tič, Matevž Šalehar Hamo, Magnifico in Vlado Kreslin. Slednji je z zasedbo kot gost odpel oziroma odrecitiral kratko zgodbo Golob, ki govori o svoji mladosti in pa golobih, ki jih je gojil njegov oče. Album Slovenskega klasa je precej bliže ameriškemu Slovencu Frankieju Yankovicu, znamenitemu kralju polke, kot pa Ansamblu bratov Avsenik, izumiteljem slovenske narodnozabavne glasbe.

Mistermasrh

Pod to rubriko nenavadnih albumov sodi tudi Martin Štibernik, ki je svojčas z bratom deloval v enem boljših narodnozabavnih zasedb Slapovi. Za Štibernikov projekt, ki ga je na slovensko glasbeno sceno poslal pod imenom Mistermarsh, si je sposodil bobnarja Rozmana in kontrabasista Langusa iz Slovenskega klasa, v izvedbi pa je dodal še nekaj najboljših slovenskih inštrumentlaistov, kot so bobnar Sergej Ranđelović in kitaristična mojstra Robert Pikl in Andraž Mazi.

Martin Štibernik pa je poleg tega, da je pesmi odpel, tudi odigral večino drugih inštrumentov na albumu Home, ki je izšel pri založbi Nika. Štibernik je v iskanju besedil za album naletel na zbirko pesmi Mitje Novljana, ki so ga očarale na prvo branje do te mere, da se je odločil, da jih bo združil s svojo glasbo in jih pustil takšne kot so, izvirno v angleškem jeziku. Tako je nastal album Home, ki je žanrsko zelo diverziran in ima v precejšnji meri priokus filmske glasbe.