Tiskane izdaje
Mednarodni glasbeni festival Druga godba, ki je že 31. po vrsti, bodo zvečer začeli Aziza Brahim iz Zahodne Sahare, Nouri Mint Seymali iz Mavretanije ter legendarni dub producent Dennis Bovell iz Barbadosa. To so izvajalci v svetu najbolj znane slovenske glasbene založbe Glitterbeat Records, ki je lani na festivalu in sejmu glasb sveta Womex prejela nagrado kot naj založba.
»To je bilo v bistvu le stopnjevanje in nadaljevanje mojega glasbenega početja, ki me je pripeljalo iz Seattla v Evropo in nazadnje v Ljubljano. Enako je bilo z zanimanjem za Afriko, kamor sem šel pred desetimi leti najprej kot turist,« je povedal Chris Eckman, ki že vrsto let živi in ustvarja v Ljubljani. Morda zveni nenavadno, da Američan, ki živi v Evropi, tako strastno promovira afriško glasbo. A on pravi, da ga očitno življenje res vodi po nenavadnih poteh.
Nikoli ni načrtoval, da bo imel glasbeno založbo, vse se je zgodilo spontano. Čeprav je poudarek založbe Glitterbeat Records na afriški glasbi, izdajajo tudi druge glasbenike iz Vietnama, Italije in Mehike. Za jesen pripravljajo album brazilske skupine, saj imajo odprt glasbeni koncept.
Eckman se je navdušil nad afriško glasbo kot študent, v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat sta Brian Eno in David Byrne ustvarjala glasbo z močnim vplivom afriških zvokov. »Njun album My Life in the Bush of Ghosts je res močno vplival name. Takrat sem se navdušil nad Felo Kutijem in King Sunny Adéjem, potem sem nekaj časa manj poslušal afriško glasbo. Leta 1999 je moj prijatelj odpotoval v Mali. Ko sem poslušal posnetke, sem bil očaran. Obsedla me je želja, da bi odpotoval v Mali. Zdaj je afriška glasba velik del mojega življenja.«
Malijska glasba
S skupino Dirtmusic se je leta 2008 v Maliju udeležil znamenitega festivala v puščavi, na katerem so bivali s tuareško rock skupino Tamikrest. Slišali so jih igrati in so se jim pridružili v šotoru ter ga kar tri dni niso zapustili. Eckman pravi, da so v Maliju glasbeniki zelo odprti. Ko so prvič snemali v Bamaku, so domači glasbeniki kar prihajali v studio in tam posedali. »Običajno so bili v studiu celo pred njimi in nestrpno čakali, da bodo igrali z nami, mi pa jih seveda nismo poznali. Bili so navdušeni, da se nekaj dogaja.
Založba Glitterbeat Records je začela nastajati precej nedolžno, je povedal Eckman. Nemška založba Glitterhouse Records, s katero sodeluje že vrsto let, je izdala prva dva albuma skupine Tamikrest in še nekaj albumov, ki jih je produciral v Maliju. Ker je lastnik Peter Weber aktivno sodeloval pri nastajanju teh albumov, sta se odločila, da bosta v solastništvu ustanovila podzaložbo Glitterhouse Records in izkoristila sinergijske učinke založb. Zdaj je založba Glitterbeat samostojna in deluje v Ljubljani.
Chris Eckman je doslej v glasbenem poslu prevzemal različne vloge – od avtorja, izvajalca, pevca, vodje skupine, producenta in zdaj direktorja založbe. Pravi, da je bilo vse, razen založbe, uresničitev dolgoletnih sanj. »V vseh teh letih sem videl, kako ljudje vodijo založbe in kakšen odnos imajo do glasbenikov. Pogosto sem si naivno mislil, da lahko to naredim veliko bolje.
Ekonomija glasbe mu je dobro znana, saj je že desetletja v tem poslu v različnih vlogah, različnih državah in različnih mestih. Razvil je sočutje do majhnih poštenih glasbenih založb, ki se trudijo za dobro glasbe, glasbenikov in poslušalcev. Velike založbe pa se praviloma obnašajo samovšečno in so v precejšnji meri uničile glasbeno industrijo. Prav nič ne sočustvuje s Sonyjem, ker mu ne gre več tako dobro, kot mu je šlo pred dvajsetimi leti.
Z zadovoljnim obrazom je pojasnil, da res niso pričakovali tako pomembne nagrade, kot je nagrada za naj založbo na Womexu, saj je takrat založba delovala komaj nekaj več kot leto dni. »Srečo smo imeli, da smo odprli založbo z res odlično skupino Tamikrest. Založbe, ki začenjajo, običajno na začetku nimajo tako dobre skupine. Tamikrest so že bili mednarodno uveljavljeni, tako da lahko rečemo, da nismo začeli z ničle in smo že od začetka imeli odprtih veliko vrat.«
Jazz, Kuba, Zahodna Sahara
Nekaj Glitterbeatovih glasbenikov, kot so Tamikrest, Bombino, Bassekou Kouyaté, je že nastopilo v Ljubljani, nekaj pa jih bo zvečer v Klubu Cankarjevega doma odprlo letošnjo Drugo godbo. Eckman je povedal, da so z »Druge godbe prišli do nas in povedali, da bi radi na festivalu izpostavili izvajalce iz naše založbe. Po drugi strani je letos na Drugi godbi poudarek na izvajalkah, tako da smo izbrali Azizo Brahim iz Zahodne Sahare in Nouro Mint Seymali iz Mavretanije. Med njima je precejšnja razlika, čeprav prihajata iz geografsko sosednjih dežel.
Azizina glasba je nekoliko bolj mehka, spremljevalno skupino pa ima iz Barcelone, kjer zdaj živi. Njena glasba je poudarjeno akustična, z nekaj elementi jazza in kubanske glasbe, ker je tam tudi živela. Po tekstovni plati njeno glasbo zaznamuje življenje v begunskih taboriščih, kamor se je njen narod Sahrawi zatekel, ko je Maroko okupiral Zahodno Saharo.
