Tiskane izdaje
Jubilejna deseta izvedba heavymetalskega festivala na sotočju Soče in Tolminke poleg spremembe imena v MetalDays prinaša še nekaj sprememb.
O organizaciji največjega glasbenega dogodka na prostem pri nas smo se pogovarjali s prirediteljem Bobanom Milunovićem.
Takoj po odprtju festivalskega prostora je bilo v kampu petsto ljudi. To je dobro, ne?
To ni več festival, to je že klasičen turistični posel. Morebiti bi morali le urediti kamp z nekaj glasbe. Polovica je Slovencev, ostali so tujci, čeprav smo v tujini v predprodaji prodali 85 odstotkov vstopnic.
Bodo Slovenci kakor ponavadi glavni dnevni gosti?
Letos bo drugače zaradi petkovega nastopa King Diamonda. Njegovi nastopi so redkost, tako da smo za ta dan prodali več dnevnih vstopnic v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Slovenci pogosto kupijo dnevno vstopnico, so pa na prizorišču ves teden. Letos ni mogoče vstopiti v kamp brez vstopnice.
Ograjo okoli prizorišča ste postavili tudi iz varnostnih razlogov, zaradi kraj v preteklih dveh letih.
Gre za kombinacijo varnostnih razlogov in dejstva, da smo imeli v kampu veliko več obiskovalcev, kot smo prodali vstopnic. To ne bi bila težava, če obiskovalci z vstopnicami ne bi posebej plačali vrečk za smeti, vode, uporabe stranišč ... Ni pošteno do tistih, ki plačajo za te storitve.
Kako ste se letos znašli brez dolgoletnih avstrijskih partnerjev iz Rock the Nation?
Iskreno – veliko laže je bilo. Organizacijska skupina je bila bolj kompaktna in je laže sprejemala zamisli in končne odločitve. V bistvu je bilo vse zelo enostavno.
Katere so vaše neuslišane želje glede organizacije? Zasledil sem nič kaj skromen cilj, da si želite postati najbolje organiziran festival na svetu.
Verjamem, da smo že zdaj na zelo dobri poti. Redno obiskujemo festivale po Evropi in jih primerjamo z našim delom. Že zdaj smo med boljšimi. Smo edini festival, ki traja tako dolgo, in nismo navaden festival, ki bi ga pripravili na nekem parkirišču, travniku ali letališču. Izpostavljamo okoljsko ozaveščenost, saj smo v prelepi naravi. Kaj bi morali še narediti? Nekaj podrobnosti.
Lani ste prekinili večno diskusijo o morebitni selitvi festivala iz Tolmina. Za nedoločen čas ali za nekaj let?
S tem se ne ukvarjamo več. Edino, zaradi česar smo nekoliko zaskrbljeni, je načrtovana gradnja tolminske obvoznice, ki bo šla ob prizorišču. Ne vemo, ali bo mogoče festival organizirati med gradnjo, medtem ko dokončano obvoznico vidimo kot pridobitev.
Z lokalno skupnostjo si še vedno niste na ti, predvsem zaradi pavšalnega plačila turistične takse. Tudi zato obiskovalce spodbujate, naj podprejo festival in naj ne kupujejo po supermarketih in jedo po restavracijah?
Ne. Kot veganu mi ni všeč delovanje korporacij. Tu ne gre za določeno verigo trgovin. Poleg tega cene v naših festivalskih prodajalnah niso bistveno višje od tistih v trgovinah v mestu. Če bi sami prodali več, bi naslednje leto pridobili na kakovosti. Naš poziv obiskovalcem je obenem poziv restavracijam, naj se začnejo pogovarjati z nami.
Natančno vemo, koliko piva se proda med festivalom v Tolminu, ker je dobavitelj isti. Pivo se pije v takšnih količinah najprej zato, ker smo vložili sto tisoč evrov v promocijo, da obiskovalci sploh pridejo v Tolmin. Seveda jim privoščim zaslužek, toda zakaj se ne bi dogovorili, da gre nabava pijače prek nas? Pivo bi še vedno dobili po isti ceni, le mi bi se laže pogajali s pivovarno.
Pri turistični taksi ne gre toliko za denar kakor za občutek, da del Tolmina nima vizije oziroma v festivalu ne vidi nič dobrega. Resda občina vrača denar v urejanje prizorišča. Toda mi ne vidimo ene same slabe strani tega festivala: ni ekscesov, nasilja, vandalizma ... Iz anket vemo, koliko potrošijo obiskovalci.
Koliko?
Poleg nastanitve obiskovalec v mestu zapravi povprečno 130 evrov. V zadnjih letih jih je tukaj več kot deset tisoč na dan. Torej govorimo o približno 1,3 milijona evrov, ki ostanejo v Tolminu. To ni malo denarja.
Kako težko je privabiti najboljše metalske skupine?
Ni jih težko privabiti. Festival ima svoj status, saj je nekoliko nenavaden. Edina težava je julijski termin, zato bi ga raje pripravili avgusta, ko ponavadi ameriške skupine začnejo evropsko turnejo. Verjetno bi pripravili boljši in cenejši program.
Po drugi strani poznavalci pravijo, da je letošnji program najboljši doslej.
Ja, vem, zakaj – ker pravijo, da je najbolj metalski doslej brez enega mainstream banda, kot so Korn, Motorhead ali Slayer.
Koga bi radi tukaj še postavili na oder?
Rad bi videl Alicea Cooperja. Letos smo se že pogovarjali, toda ko smo prejeli ponudbo, je bil program bolj ali manj pripravljen. Če bi ponudbo dobili kakšen mesec prej, bi že zdaj nastopil v Tolminu. Prav tako bi rad videl Alice in Chains. Mogoče Europe, ker gre za dobro skupino, čeprav bi se kakšen black metalec naježil.
Vse ostalo je za nas prevelik zalogaj, pa ne zaradi financ. Ne moremo pripeljati skupin, kot sta Iron Maiden ali Rammstein, ker jim ne moremo zagotoviti produkcije, ki jo potrebujejo. Rammstein s seboj pripeljejo štirideset tovornjakov opreme, ki jih tukaj nimamo kam stlačiti. Prizorišče je premajhno. Ima svojo dobro in slabo plat. Ima romantiko in reko, toda večje skupine od Alicea Cooperja sem ne bo nikoli mogoče pripeljati.
