Tiskane izdaje
Na današnji dan pred natanko tremi stoletji, 3. maja leta 1715, je bil nad Evropo sončni mrk, britanski astronom Edmond Halley pa je med njim zaznal značilen fenomen, ki mu danes pravimo Bailyjevi biseri. Ni ga bilo lahko opazovati; gre za različno velike snope svetlobe okoli temnega Sonca, ki so zaradi goratega površja Lune kot svojevrsten obroč svetlobe vidni le kratek čas.
Zakaj se torej ne imenujejo Halleyjevi biseri? Ker jih je leta 1836 prvi opisal njegov sonarodnjak, prav tako astronom Francis Baily.
V tolažbo se po njem imenuje tako tedanji mrk, ki ga je napovedal na štiri minute natančno, kot predvsem najslavnejši komet, tisti, ki nas obišče vsake tričetrt stoletja. Halleyjev komet se bo v sončnem sistemu naslednjič prikazal leta 2061.
Danes bomo spoštovali tako Sonce kot slovensko glasbeno kvoto. Odlično zimzeleno skladbo z Ivom Mojzerjem vsi poznate, a bodite tokrat pozorni na video. Na takorekoč ritualno uprizoritev Sonca na neznanem kotičku naše zelene očetnjave s pomočjo obroča, okoli katerega mladenke nanizajo pravo ogrlico gibalnih biserov.
Video je bil pred svojim časom. Smo aerobiko še v črno-belih časih vendarle izumili Slovenci?
