Tiskane izdaje
Hrvaška glasbenica Jelena Radan s temle svojim 'Čudom' pritisne na tipko, ko lahko človek kaj lahko postane patetičen, hkrati pa je muzika tako milozvočna in lepa, da čustva ostanejo neponarejena, morebitni trdni oklep odpade in ostane le toplo udarjajoče srce. Takrat človek postane tisto, kar se mu v dandanašnjem tako malokrat zgodi – začne misliti na lepo, se spomni, da se pravzaprav vsenaokoli dogajajo čudeži. Okej, ali pa zgolj lépo, če je čudež pretežka beseda.
Ujeti v vsakdanje skrbi in negotovo prihodnost pozabimo, da nas ima prav ta trenutek nekdo (še vedno) rad, da bodo prav danes na drevesu čez cesto iz brstičev pogledali povsem sveži, še nekoliko masleni zeleni lističi, da bo nekdo zdaj zdaj postal oče, nekdo uspešno opravil (strokovni) izpit, tretji uspešno zagovarjal doktorat, četrti izvedel, da je premagal raka, sosedova punčka naredila prve korake ...
Ni treba zganjati prisilne pozitive, le sem ter tja se spomnimo, da nam je lahko lepo, če le kdaj dvignemo z nosu svoja temno tonirana očala. Povejmo, pobožajmo, pohvalimo, si z nasmehom narišemo ustnice.
Tudi Jelena je za svoj videospot 'Čudo' dejala, da so v njem poskušali na enostaven način prikazati trenutke v življenju, ki si jih zapomnimo kot čudežne, a je morala po kadre v daljna 70. leta, ko so se, kot je dejala, ljudje (še) znali veseliti tudi majhnih stvari.
Poskusimo tudi mi?
