Kot vedno, tudi tokrat Zucchero, Adelmo Fornaciari, ponuja zmes različnih slogov in žanrov. Začne s plesnim elekro-popom, potem preide v počasnejše, bolj melanholične ritme, nazadnje doda še intenzivne orkestracije. Kot v komadu Voci (glasovi). In vseskozi pridno prehaja iz materinega jezika v angleščino in nazaj.