Tiskane izdaje
Slovenski klarinetist makedonskega porekla Goran Bojčevski nosi v sebi tisto dobro plat dvojnosti, južnjaško strast, ker se je tam rodil, in severnjaško strogost, ker se je tam učil. Zvečer bo na Rožniku o okviru kresnikovanja s svojim kvintetom predstavil svežo avtorsko glasbo.
Goran Bojčevski je klasično izobraženi klarinetist, ki se dobro znajde tudi v ljudski, jazzovski, elektronski in še kakšni glasbi. Pravi, da je glasba najuniverzalnejši jezik, hkrati pa definira vsakega posameznika glede na njegovo kulturno pripadnost. »Le z enim glasbenim motivom lahko povemo, kdo smo, zakaj smo, kakšni smo po naravi, kako doživljamo zunanji svet in kaj nosimo v sebi. Najboljša glasba nastane, kadar smo iskreni do sebe. V nasprotnem, če uporabimo tone le kot sredstvo za zadovoljitev drugih in se prilagajamo trendom, izgubimo stik s tistim, kar vsakega od nas dela posebnega.«
Zanj so glasbeni žanri nekakšne umetno postavljene meje, zato klasični glasbeniki velikokrat rečejo, da se ne počutijo doma v improvizaciji, ne glede na to, ali je etno ali jazz, da se lahko izražajo le, če je glasba zapisana vnaprej, v notah. Ali pa, da bodo jazz oziroma etno glasbeniki težko zaigrali klasiko po klasičnih standardih. Meni, da se vse da, le da si velikokrat ne upamo, da nas ne bo okolica narobe razumela. »Glasba je ena in vesolja ne zanima, kakšne zvrsti je. To je močan naboj energije, ki se tako ali drugače dotakne vsakega srca.«
Goran Bojčevski Quintet
osebni arhiv
Pravi, da je imel veliko srečo, da se je lahko šolal na eni izmed najboljših univerz za klasično glasbo, Mozarteumu. »Da sem lahko dojel veličino glasbe. Saj veste, 'klassische Wiener Schule'. Veliko ur vaj, neskončno zaigranih not po najstrožjih klasičnih standardih. Vendar nikoli nisem pozabil na svoje korenine in tisto, kar nosim v sebi. Ne predstavljam si življenja brez improvizacije, brez klubskih koncertov, ti so mi dodatno povečali dinamični razpon izražanja v klasiki.«
»Da v glasnosti z mehkobo pobožamo ljudske duše«
Njegov osnovni inštrument je klarinet. Ta je bil svojčas zelo priljubljen ljudski inštrument, ker ga je lahko prenašati in je zelo glasen. Vendar Bojčevski nanj po vseh teh letih ne gleda kot na inštrument, temveč ga čuti kot del sebe. Prek njega se najlažje izraža, kadar hoče kaj povedati, pa ne najde besed. »Takrat zaživi vsa domišljija, vsa čustva. Lahko je seveda zelo glasen in najbolj tih, če želimo. Je eno izmed pihal, ki ima največji dinamični razpon. Enostavno ga je prenašati, vendar se mora tudi veliko tehničnih stvari zložiti, da bo zvenel čim boljše. Pri pihalih je barva zvoka najpomembnejša. Da tudi v največji glasnosti z mehkobo pobožamo ljudske duše.«
V Makedoniji je klarinet najbolj uporabljan v etno glasbi, v Sloveniji tudi. V obeh državah si ljudje, če rečeš, da si klarinetist, predstavljajo, da igraš makedonske poroke ali narodno glasbo v Sloveniji. Kar je dobro. Se mu pa zdi, da bi lahko ta inštrument v obeh državah bolj uporabljali v jazzu.
Intenzivno je začel skladati na Mozarteumu. Njegov profesor klarineta Alois Brandhofer mu je predlagal, da napiše skladbo za solo klarinet. »Dejal je, da je v meni veliko kreativne energije, ki jo je treba dati tudi na papir. To skladbo so uvrstili v redni kurikulum na Mozarteumu. Vedno izhajam iz svojega notranjega sveta. Kadar skladam po naročilu, potrebujem nekaj časa, da se resnično vživim v neko zgodbo, da jo začutim kot resnico. Šele potem začnem pisati. Od tega trenutka dalje je glasba ustvarjena. Le spravim jo na papir.«
V čast si šteje, da je lani na povabilo napisal skladbo RAUM 4032 za orkester Mozarteum, ki je bila izvedena v Stiftung Mozarteum Salzburg. Povabili so ga nekateri najboljši skladatelji iz Evrope in na podlagi te skladbe je dobil ponovno povabilo za novo skladbo, ki bo izvedena aprila 2017 v Festspielhaus v Salzburgu.
Nedavno je s kvintetom, ki ga sestavljajo še harmonikar Tomaž Marčič, kontrabasist Miha Koren, tolkalist Nino Mureškič in pianist Dejan Berden, izdal album Balkan Nuevo. V njem je združil vse svoje glasbene ljubezni – od klasike, balkanske ljudske glasbe, jazza ter glasb Južne Amerike. »Trenutno vodim dva kvinteta. Eden je zgoraj omenjeni, z drugim, Goran Bojčevski Classical Quintet, prav tako izvajamo mojo avtorsko glasbo. Balkan Nuevo je pravzaprav poleg naslova plošče, ki ste jo odlično žanrsko opredelili, predvsem nov slog, pod katerega se podpisujem. Osnova tega sloga je južni temperament s klasično urejenostjo ter jazzovsko svobodo.«
