Gramatik: V glasbi najdeš tisto, kar iščeš

Pred koncertom Gramatika: »Ljudem je treba glasbo ponujati brezplačno, ne pa jih siliti v kiberkriminal«

Objavljeno
27. avgust 2014 17.25
Pija Kapitanovič, Delo.si
Pija Kapitanovič, Delo.si

Slovenske glasbenike, ki jim je uspel preboj v tujino, lahko preštejemo na prste ene roke. Med njimi je tudi Gramatik. Kariero je začel graditi leta 2009 v Združenih državah Amerike, v Slovenijo pa na enega redkih nastopov prihaja šele zdaj, ko ima za seboj številne nastope v tujini, zlasti ZDA.

Njegove skladbe, izdane na osmih albumih, imajo na youtubu več milijonov ogledov, Break Loose lahko slišimo v napovedniku filma Oliverja Stona Divjaki, Born Ready v oglasu za brivnik, ustanovil pa je tudi lastno založbo.

Gramatik s pravim imenom ­Denis Jašarević prihaja iz Portoroža. »V ZDA velikan, v Sloveniji skoraj neznan,« je naslov enega izmed redkih slovenskih prispevkov o njem. Je res tako neznan? Vstopnice za njegov koncert – v ljubljanskem Kinu Šiška – so pošle v treh dneh. Zaradi izjemnega zanimanja so organizatorji nastop, ki bo v petek, 5. septembra, prestavili v Križanke.

»Gramatiku je uspelo filozofijo hip hopa prenesti v elektronski svet ter ustvariti edinstven, organsko čist in čustveno nabit glasbeni slog,« piše glasbeni kritik Kelly Frazier v Huffington Postu. Njegova glasba je mešanica jazza, soula, hip hopa, litchopa, dubstepa, funka, rocka in še česa. Sam je nikakor ne želi opredeljevati: »Zakaj moramo ljudje vedno vse označevati, etikirati, predalčkati? Le zato, ker so nas tako učili in drugače ne razumemo?« se sprašuje.

Začelo se je z Beatli

Glasba ga spremlja od malih nog. Starši so ga navdušili za zvoke rock'n'rolla in ritme bluesa, v tretjem razredu osnovne šole je z vrstniki preigraval Beatle in igral klavir, v sedmem razredu osnovne šole padel v hip hop vode ter se začel seznanjati s produkcijo elektronike. Nekaj časa je bil član raperske zasedbe 5. element, s katero so leta 2006 izdali album Problem je u meni.

Kljub okolici, ki mu je dopovedovala, da z glasbo v Sloveniji ne bo preživel, je pustil srednjo šolo in se posvetil izključno glasbenemu ustvarjanju. Veliko je eksperimentiral, združeval različne glasbene zvrsti in sloge ter vseskozi zlagal hip hop podlage, ki so mu odprle velika vrata v svet elektronske glasbe.

»Na računalniku sem imel nekaj datotek. Bolj za šalo kot zares sem jih objavil na Beatportu, kjer so jih kvalificirali kot ' chill out' zvrst, saj lestvice hip hopa še niso imeli. Brez promocije je bilo vseh dvajset komadov sedem mesecev med najbolje prodajanimi. Šlo je za album Street Bangerz Vol. 1.

»To je opazil tudi moj ameriški agent in me povabil čez lužo na turnejo s Prettyjem Ligtsom,« pripoveduje Denis Jašarević. »S Prettyjem Ligtsom sva se ujela, povabil me je k svoji založbi, pri kateri sem izdal dva albuma, in me navdušil za svojo filozofijo, da je ljudem treba glasbo ponujati brezplačno, ne pa jih siliti v kiberkriminal. To se je ujemalo z mojim pogledom na svet in glasbo.«

S tem, da je njegova zgodba o uspehu precej filmska, se ne strinja. »To je zelo zmotno razmišljanje. Začelo se je s sumljivimi pogodbami, nastopi na črno, bivanjem v obupnih newyorških stanovanjih, na koncu pa mi ameriška založba, pri kateri sem izdajal glasbo, ni izplačala honorarja od prodanih albumov,« pripoveduje.

Rešil ga je optimizem, ki se ga je nalezel v ZDA. »V Ameriki vlada optimistično vzdušje, da se vse, kar si zamisliš, da izpeljati.« Danes lahko sebi, staršem in prijateljem zagotavlja boljše življenje in delovne pogoje. »To je tisto, kar v življenju šteje,« je prepričan Denis Jašarević. Pa pri glasbi? »Glasbo delam za ljudi, ki si nato sami osmislijo njen pomen. Vsak lahko v njej najde, kar išče.«

Dolge turneje

Zadnjih nekaj let devet mesecev v letu preživi na turnejah, na katerih nastopa pred nekajtisočglavo množico. Povsod ga spremlja ekipa menedžerjev, vizualnih mojstrov, oblikovalcev luči in kreativcev, ki skrbijo za njegovo podobo. Bil je gost že skoraj v vseh eminentnih klubih na novi in stari celini.

Kljub temu Gramatik ostaja z nogami trdno na tleh. Blišč in žarometi ga ne zanimajo. V prostem času gleda televizijske serije in razmišlja, predvsem o logiki, umetnosti, znanosti, humanizmu in okolju. Ne želi si biti del komercialne EDM (elektronske plesne glasbe), ki se peha izključno za dobičkom.

Velike glasbene založbe so že zdavnaj ugotovile, da je EDM naslednja nova stvar, ki jo lahko do konca izžamejo. S producenti so začele podpisovati pogodbe, jim urejati sponzorje, nastope v pogovornih oddajah, produkcijo videospotov, sodelovanja s pop zvezdniki in jih tako čez noč postavile v vrh popularne glasbene scene.

»Te založbe imajo popoln nadzor nad karierami producentov in njihovo glasbo. Tudi tako, da najamejo tako imenovane ghost producente, ki so v resnici pravi avtorji izdelkov. Vsi ostali se moramo znajti po svoje. Na srečo obstaja ogromno neodvisnih založb, ki izdajajo EDM-glasbo tudi za bolj zahtevne poslušalce,« pravi Jašarević.

Takšna je tudi njegova založba Lowtemp, ki jo je ustanovil izključno zato, da bi lahko izdajal točno takšno glasbo, kot si jo želi, in jo poslušalcem ponujal brezplačno. Tržna strategija, ki ponuja glasbo brezplačno, v zameno pa pričakuje, da bodo oboževalci obiskovali koncerte, je na trgu elektronske glasbe prisotna že dlje časa. Jašarević ne verjame, da bi se obnesla tudi v Sloveniji, saj je ciljna skupina, ki posluša tovrstno glasbo in je pripravljena plačevati koncerte, premajhna.