Tiskane izdaje
»Pred dobrim mesecem in pol me kliče, po glasu sodeč, gospa srednjih let. Rečem prosim. Ona reče pozdravljeni in zdrdra še nekaj na hitro, razumel nisem nič, razen imena vsem znanega paradnega konja slovenskega gospodarstva. Tajnica, bila je gospa, to mi je uspelo ugotoviti, je nadaljevala ... za našega predsednika uprave bi potrebovala dve karti za petkov koncert. Ona ne reče niti prosim niti bi morda šlo, ampak kar tako, neposredno, kot da takole naroča piarovcem vsakodnevno. Jaz ji odgovorim, ko pridem k sebi ... predsednik uprave me je malo šokiral, priznam ... hm, gospa, o vašem predlogu se moram posvetovati z direktorjem. Ona reče, ga bom kar sama poklicala. Komaj še rečem morda, ker boste tako najhitreje dobili odgovor ... in odloži.
Tajnica za predsednika uprave, druga tajnica po naročilu svojega šefa za pomembnega naročnika njihovih storitev. Novinar za ženo in sinovo punco, drugi samo za punco, da bo ostalo več za pivo, pravi. Novinarka zase in še za dve sodelavki. Državni uradnik za svojega sina ter njegovega prijatelja povrhu. Drugi za hčer, ko pomisli, raje kar za obe hčeri. Poslanka za asistentko, ki naslednji teden ne gre z njo v Bruselj. Glasbenik zase in za punco, petkrat. Režiser z zmečkano novinarsko izkaznico samo zase, tik pred zdajci, na vratih. Pa organizator in organizatorka koncertov z drugega konca Ljubljane. Umetnik zase pa še za ves svoj kolektiv. In Prešernova nagrajenka, zahteva!«
Tako je kolumno, ki je danes izšla na spletnem portalu Air Beletrina, začel Uroš Bonšek, sicer vodja za stike z javnostjo v Kinu Šiška. S svojim pisanjem je dregnil v kulturo zastonjkarstva, ki se je razpasla po naši deželici, kjer vsak vrabec na plotu čivka, naj se kultura vendar že enkrat odtrga od prsi države in naj zaživi sama na trgu.
Pisanje je sprožilo precejšen odziv, pravi avtor, saj vsaka podobnost z resnično »zaslužno elito« seveda ni naključna. Morda se je kdo prepoznal v katerem od likov, marsikoga pa je gotovo pogrelo dejstvo, da sam plačuje za težko privarčevani košček kulture, medtem ko si izbranci kulturno pogačo režejo na debelo.
In kot smo lahko brali danes v medijih, se očitno val zastonjkarstva ne ustavi le pri nekaj evrov vrednih vstopnicah za koncert, ampak lahko izbranci poceni ali pa zastonj letijo tudi z letalom.
