Jani Moder: Kombinatorika jazza

»Glasba je zame paralelni svet, kamor se potopiš in ustvarjaš nova doživetja, občutja, ki niso povezana z realnostjo. V tem svetu rešuješ druge probleme. Glasbene. To je zame bistvo glasbene kreacije. Ustvarjanje občutij, ki jih ne znaš pojasniti,« je pred dobrima dvema letoma kreativno snovanje nove plošče povzel kitarist Jani Moder. O čem je govoril, bo mogoče slišati ob 20. uri v ljubljanskem Klubu CD.

Zdi se, da je ob vseh glasbenih problemih, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem času, Jani Moder zadrževal dih. Zato je najprej moral globoko izdihniti. Z izdihom (skladbo Exhale) se namreč začne druga plošča Sky High Low Down, ki sledi prvencu Momentum iz leta 2008. Gradil jo je na kombinaciji neparnih ritmov in harmonskem, akordičnem pristopu k igranju kitare. Za to ga je navdušil že profesor Mick Goodrick z glasbenega kolidža Berklee v Bostonu, kjer je Moder diplomiral pred petimi leti.

»Goodrick ima do glasbe matematičen pristop, gre za igro številk, permutacije v zgradbi akordov. To je pri kitari, ki se kot harmonski inštrument raziskuje šele nekaj desetletij, še posebej zanimivo in pomaga pri njeni vizualizaciji, ki je sicer abstraktna, saj nima klaviatur.« Kompleksnost matematičnega jazza, ki se dviguje v sfere nekonvencionalnih ritmičnih vzorcev in harmonskih formul, je Janiju Modru blizu, če le dopušča organskost in spontanost. »Forma je orodje, ne pa vodilo ali osnova glasbe,« pravi. Zato na novi plošči ni zakoličil svojih kompozicij, ampak je znotraj postavljenih okvirov predvidel prostor za improvizacijo. Ponavadi skladbe označuje koncept, tema ali »mood« oziroma vzdušje, na kar evocirajo tudi njihovi naslovi Blueish, Yellow, Mixed Emotions.

Modrovo posvečanje neparnim ritmom, kakršne najdemo v ljudski glasbi, najpogosteje na Balkanu, ima bržkone vsaj posredno opraviti s tem, da se je po opravljenem magisteriju v ZDA odločil, da bo nadaljeval kariero doma. Tu je z več kot sto nastopi na leto, v različnih, večinoma jazzovskih zasedbah (Big Band RTV Slovenija, Radko Divjak, Jure Pukl, Igor Lumpert, Janez Bončina Benč ...) gradil svojo glasbeno identiteto. Pri tem se je kot večina ostalih domačih glasbenikov oprl na tradicijo tega prostora. V avtorski glasbi je ameriški jazz prepletel z lokalnimi specifikami in ustvaril svoj izraz, ki so mu ga na novi plošči pomagali uresničiti saksofonist Jaka Kopač, pianist Erik Marenče in bobnar Klemens Marktl. »Erik na hammondu čudovito obvlada harmonije in basovske linije. Klemens ima izreden posluh za detajle. Z določenim ritmom poudari temo ali pa ji kontrira in tako ustvarja večplastnost skladbe. Alt saksofon, kot ga igra Jaka Kopač, pa z zvokom moje kitare ustvarja en glas,« je kemijo v zasedbi opisal Moder, ki pri ustvarjanju zvoka uporablja tudi efekte, vendar le kot pripomoček. »Zvok nastane v glavi, potem se mu poskušaš čim bolj približati z izbiro načinov igranja.«

»Pri igranju je treba biti iskren«

Po nastopih na Max Klub Jazz festivalu v Velenju, Celju in današnjem Cankarjevem torku bodo projekt Sky High Low Down predstavili še na Festivalu Džjezz v Celju in v Celovcu. Z vsakim koncertom je glasba bolj sproščena, organska in dopušča še več prostora za improvizacijo. »Pri igranju je treba biti vedno zelo prisoten in iskren,« je povedal Jani Moder. »Ne glede na počutje moraš biti pripravljen v določenem trenutku dati vse od sebe. Veliko je faktorjev, zaradi katerih lahko gredo stvari narobe. Sam si, preden grem na oder, večkrat odgovorim na preprosti vprašanji: kaj mi pomeni glasba in kako bi jo rad podal poslušalcem. Potem gre gladko.«