Boštjan Narat, v Kataleni igra kitaro in poje, pravi, da njegovo kantavtorstvo ni stranski projekt, saj je zraslo iz nuje po ubeseditvi nečesa, kar je zanj preveč ključno, da bi lahko ostalo zamolčano. »Predvsem pa to zame ni projekt. Ta beseda zveni kot poslovni načrt ... Je glasba, ki se človeku zgodi, ker se očitno mora zgoditi. In ker se je nekoč morala zgoditi, vztrajam.«
Pevka in osrednja oseba Katalene Vesna Zornik pravi, da se je skupina zapisala ustvarjanju na področju slovenske ljudske dediščine, glasbenik pa se, še posebej v tako majhnem prostoru, ne more zapisati samo eni tematiki. »Smo kolektiv, v katerem vsi veliko prispevamo, hkrati pa smo tudi katalenci kreativni posamezniki, dejavni na precej področjih. Vsak ustvarjalec je lahko dober le, če v tisto, česar se loti, vnese svoje srce.«
Zornikova počne veliko različnih stvari, TangoApasionada, ki jo predstavlja na (Z)godbah ob Kataleni, je zanjo že od začetka precej velik izziv. »Poleg pevskih in aranžerskih podvigov predvsem voditi zasedbo, dejansko držati volan. Pravzaprav zelo rada počnem stvari, za katere včasih ne vem čisto dobro, ali mi jih bo uspelo narediti ali ne, kajti to je edini način, da vedno znova presežem samo sebe.«
Polona Janežič, klaviaturistka zasedbe in avtorica glasbenega romana o koncu sveta Sinbadove muze, je nekoliko bolj enigmatična, saj pravi, da je »Katalena križišče, na katerem se je srečalo šest glasbenikov, ki sicer hodijo vsak po svoji poti. Je pa res, da se to križišče pojavlja znova in znova.«
»Rad se tuširam
Pevec in multiinštrumentalist Boštjan Gombač je pojasnil, da je skoraj vsak projekt, h kateremu pristopi kot glasbenik, skladatelj ali igralec, po svoje edinstven. »Zato težko govorim o stranskih projektih nasproti zasedbi, ki je glavna in nad vsemi. Verjetno zaradi dejstva, da si svojega 'edinega' projekta še nisem izmislil. Pri vsakem ustvarjanju, najsibo ustvarjanje scenske glasbe, glasbe za dokumentarne filme, radijske igre, modernega plesa ali pa samo igranje na različna glasbila in zvočila na koncertnem odru, sem zraven s telesom in srcem. Z vsako novo (z)godbo pa obogatiš izkušnjo, ki ti še kako koristi pri novem projektu ali sodelovanju z glasbeniki in umetniki, s katerimi še nisi sodeloval.«
Bobnar zasedbe Robert Rebolj, ki zvečer edini ne bo predstavil katerega od svojih drugih glasbenih zanimanj, meni, da je nepošteno reči, da se projektom in glasbenim skupinam, v katerih še igra ob Kataleni (B&T Music, Hanni B, Cabaret Band, Moj Boogie Band), manj preda, da so manj pomembni od Katalene, saj se v vsakem od njih maksimalno angažira.
»Sfiltrom, denimo, je bend, v katerem sva z Boštjanom Naratom leta 1998, ko sem se pridružil zasedbi, začela skupno glasbeno pot. Izdali smo dve zgoščenki, Otroci bogov (2000) in Nekoč boš srce (2004). Od takrat je minilo dobrih petnajst let, poleg rednih nastopov s Sfiltromom sva sodelovala še pri kar nekaj 'stranskih' projektih, tako gledaliških kot glasbenih, in eden od njih je prav Katalena. Kdo bi si takrat mislil, v kaj bo prerasla enotedenska glasbena delavnica v belokranjskih Črmošnjicah. Čudovit teden! Kar se tiče Sfiltroma, benda še nismo pokopali, nismo uradno končali glasbene poti, a ta hip zasedba ne deluje. S kvartetom B&T Music pripravljamo avtorsko glasbo, s katero bi se lahko nemara predstavili tudi na (Z)godbah ob Kataleni, a sem ocenil, da čas še ni pravi. Ta projekt še prihaja, pustimo mu, da se razvije, in se vidimo ob naslednji priložnosti.«