Tiskane izdaje
Odlično razpoloženi in zgovorni Lorenzo Cherubini z umetniškim imenom Jovanotti je včeraj v Ljubljani predstavil svoj visokoprodukcijski koncert, ki ga bo imel 12. januarja 2016 v dvorani Stožice. Njegov novi album Lorenzo 2015 CC je spet na prvem mestu italijanskih glasbenih lestvic in celo najbolj prodajan album tega leta v Italiji.
Jovanotti je poleg Erosa Ramazzottija, ki bo konec septembra nastopil v Stožicah, eden redkih italijanskih glasbenikov z mednarodno kariero, ki prepevajo v italijanščini. Prvič je nastopil v Ljubljani jeseni 1994 na izjemnem koncertu v Hali Tivoli, ki se ga je včeraj spominjal takole: »Bil sem presenečen nad odzivom občinstva. Nisem vedel, da imam v Sloveniji toliko poslušalcev. Zelo rad imam na turnejah kakšen prost dan, da raziščem mesto, kjer nastopam, vendar takrat to žal ni bilo mogoče.«
Če se že ne spominja dobro prvega nastopa, pa veliko pričakuje od naslednjega, torej januarja. Bil je zelo vesel, ko je izvedel, da bo nastopil v veliki novi dvorani v Ljubljani. »Ko gremo na turneje v tujino, ponavadi vzamemo le najnujnejšo opremo. V Ljubljano pa bomo prišli s celotno, s katero smo prirejali velike stadionske koncerte po Italiji. Zato bo koncert fantastičen, občinstvu bomo pripravili nepozaben večer.«
Po obilju še večje obilje
Sam pravi, da ni nikoli zavestno načrtoval mednarodne glasbene kariere, a se je preprosto zgodila. »Imel sem veliko uspešnic v Evropi in Južni Ameriki. V domovini sem večino časa enako popularen. V devetdesetih je bil glasbeni posel povsem drugačen, s pojavom interneta pa se je vse spremenilo, tudi moja glasba.«
Pri ustvarjanju glasbe ne uporablja tehnološko-znanstvenega pristopa, temveč ravna povsem po lastnih občutkih. »Sem dober zabavljač in izvajalec. Ni vam treba poznati mojih pesmi, da se imate dobro na mojih koncertih. Ti so polni strasti in energije, moja 13-članska zasedba je sestavljena iz najboljših glasbenikov, ki jih lahko dobim.«
O novem albumu Lorenzo 2015 CC, na katerem je kar 30 pesmi, pravi, da na obilje nekateri reagirajo s skromnostjo, on pa udari s še večjim obiljem. »Pri tem imam povsem baročen pristop.« Album je zanj izraz svobode ustvarjanja in hkrati deklaracija konca albuma kot glasbenega formata. »Ko sem v devetdesetih poslušal glasbo, sem preposlušal celoten album glasbenika, ki mi je bil všeč. Zdaj so se navade temeljito spremenile, posluša se le bolj ali manj naključno izbrane pesmi.«
Je pop umetnik in to mu je všeč. Poslušanje albuma se praviloma začne na začetku, in zato je prvih osem pesmi na novem albumu namerno bolj impresivnih. »Moram pritegniti vašo pozornost in pri tem se vprašujem, kako se vam želim predstaviti. Nisem tiste naivne sorte, ki lebdi v oblakih, saj ustvarjam na trgu. Všeč mi je, če se moje pesmi predvajajo na radiu, če pridejo do čim več ljudi.«
O delu v studiu in na odru
»Ne morem snemati, medtem ko sem na turneji, in obratno. Ko delam eno ali drugo, se v celoti preklopim. Prepustim se studijskemu občutku. Sem prvi, ki pride zjutraj v studio, in zadnji, ki ga zvečer zapusti. Če glasbena založba ne bi zahtevala, da do določenega datuma končam album, bi bil gotovo še vedno v studiu in delal svoj prvenec.«
Delo v studiu mu pomeni užitek in trpljenje. Je tudi močna čustvena izkušnja. Svojčas je vanj prihajal z dodelanimi pesmimi, zdaj ne. »Z glasbeniki gradimo ideje in se sproti čudimo in navdušujemo, ko nastaja neka pesem.«
Nato pritisne na »stikalo« v glavi in postane odrski izvajalec. To je povsem druga izkušnja. Če je studijsko delo vdih, je nastopanje na odru izdih. Na odru je le ena stran njegove celote. Ko snema pesmi, predvidi tudi to, kako se bo zaigrala v živo, kje se bo občinstvo smejalo in kje jokalo.
