Tiskane izdaje
V tem času se je marsikaj spremenilo. Zeitgeist, me prešine, ko stopam po njegovem čedalje lepše urejenem stanovanju v modrih odtenkih. Leta alkoholnega »komiranja« so menda preteklost, trnovski »gang« se je razkadil, namesto o grozljivkah in šnopsu pa (zdaj 40-letni) Klemen na novi plošči S3p rapa o svoji politični in družbeni ozaveščenosti.
Kar dvanajst let niste posneli plošče. Se ne splača več snemati ali ste vmes zaspali?
Vedno sem govoril, da bom ustvarjal takrat, ko mi bo zapasalo. In plošča S3p bo zbirka komadov, ki so nastajali v teh desetih let. Se mi pa vseeno zdi, da sem se v tem času malo zapustil. Morda me je odnesel tisti prvi val uspeha, malo sem se zablokiral, nisem bil toliko ustvarjalen, življenje sem jemal bolj lahkotno, tudi alkohol je k temu pripomogel. In naenkrat mine dvanajst let!
Kaj pomeni S3p?
Lahko ima več pomenov, lahko je »tretja samostojna plata«, delno se nanaša na skladbo SP 3000, odpiram tudi že svoj tretji s.p., ker so mi dva zaprli (smeh). Šala.
Tokrat ste malo bolj politično in družbeno angažirani, v pesmi Fafing Brother System ste celo ustanovili stranko FBS. Kakšen je njen program?
Podoben kot pri drugih političnih strankah v Sloveniji: okradli vas bomo do konca in najbolje, da nam kar takoj daste svoj denar, ampak nasprotno od drugih vam to vsaj iskreno povemo vnaprej (smeh). Razmišljali smo, da bi vsem, ki so se »včlanili« v stranko na facebooku, tudi zares poslali članske izkaznice.
Boste s člani stranke opeharili druge ljudi ali boste opeharili tudi same člane?
Že s tistim evrom, ki ga bodo prispevali za članstvo, bodo opeharjeni (smeh).
Nekoč so vam šle na k---c keš pi--e, zdaj rapate o puncah, kako vam »ene dajo, druge nam ne dajo«. Si zdaj, pri štiridesetih, zamislite, da bi imeli družino?
Dokler sem »ga pil«, sem bil zelo problematičen. Bogve, kaj vse bi počel, če bi imel družino in tako nažgan hodil domov. Govoriš nerazločno, kar nekaj ti gre na živce, moti te vse za nazaj ... Ne bi bilo v redu. Mislim, da življenje samo uredi tako, kot je najbolj prav, in očitno mi zaradi vsega skupaj ni dalo prave sopotnice. Vedno sem govoril »najprej štalca, pol pa kravca«, ampak če »kravce« ne spoznaš, če ji ne daš možnosti, ostane »štalca« prazna. Zdaj že nekaj časa ne pijem, misli se mi razčiščujejo, bi si pa najprej še malo uredil življenje.
V skladbi Šnopc ste peli o dolenjskem supermanu, vas pa so v poznih urah po Ljubljani videvali v drugačni pozi: sklonjenega naprej z rokami do tal, tako da ste jih vlekli po tleh.
(smeh) Moj problem pri pitju je bil, da nisem imel meje. Očitno sem vsakič padel v komo, saj se naslednji dan nisem ničesar spomnil. Težil sem ljudem, spal stoje ... Zdaj ko grem na žur trezen in vidim druge nažgane, mi je vsaj malo jasno, kako je bilo to videti. Najbrž je bilo še huje.
Zgodovina slovenskega rapa nekako namiguje, da je bil Ali En najbolj prelomen raper, vi pa ste najbolj vplivali na zdajšnjo generacijo. Kako ste zadovoljni s svojo dediščino?
Cenim tiste, ki delajo iskreno. Najbolj na živce mi gredo tisti, ki v besedilih nakladajo samo zato, da se delajo frajerje, komad pa nima nobene poante. Razumem pa, da je mladim zdaj teže, kot je bilo nam: nimajo založb, ki bi jih podpirale, klubi propadajo, ni več oddaj, kot so bile Videospotnice, ki so nas takrat izstrelile na sceno. Všeč mi je, da nadaljuje Doša, in vsi, ki sem jih tudi povabil na novo ploščo: Kosta, bMD, Ballau, King, Bobi Vejn, Unknown, Gero iz Krškega, ki se mi zdi trenutno od najmlajše generacije najboljši ... in seveda Zlatko. Glasbena podlaga njegovega komada Ulce 2, na katerem sem gostoval, mi je bila tako huda, da sem jo uporabil še za svoj komad Pozabili smo na boljši svet in ga povabil za gosta.
Ironično je, da ste obupali nad rapersko kariero, ko ste se prvič doma posneli.
Ko sem se prvič posnel, še v osnovni šoli, sem se zgrozil. Imel sem tako deški glasek, da sem si rekel: fak, očitno nikoli ne bom raper. To je bilo, še preden sem sploh mutiral. Ampak počasi sem razvijal svoj stil in izoblikoval značilni raskavi glas. Sem pa zdaj za foro poskušal rapati z normalnim glasom v pesmi Glava v oblakih, ker je bilo to primerno besedilu, in sem kar zadovoljen.
Ice-T mi je povedal, da so medsebojna blatenja med raperji bolj hec kakor resne vojne. Pri nas je bilo tega malo, med sabo sta se nekaj malega psovala le Ali En in Jure Košir, oba vaša kolega. Ste posredovali?
Ne, nisem se vmešaval, jaz vzamem vsakogar takšnega, kot je. Na to sem vedno gledal rapersko. Sam nikoli nisem imel potrebe, da bi se spravljal na koga, in tudi name se ni nihče. No, razen takrat, ko sem napisal nekaj proti mariborskim Violam. Kmalu po tem je na koncertu v Ormožu pred mano nastopila skupina, ki mi je kar vnaprej povedala: »Ej, mi imamo en komad proti tebi ...« Sem rekel: stari, ti kar rapaj, kar imaš, jaz nimam prav nič proti. In sem poslušal odprtih ušes (smeh).
Običajno so bile vaše teme »lubice«, na drugi strani šnopc in trava, na tretji grozljivke. Enkrat ste celo umrli. Kako je bilo ležati v krsti?
Nič posebnega ... normalno (smeh). Lahko bi notri tudi spal. Je pa takrat založba objavila v časopisu mojo osmrtnico, česar sploh nisem vedel, dokler me prijatelji niso začeli klicati, češ ali sem res umrl. Ja, sem rekel, ampak zdaj sem spet tukaj (smeh). Mistika me je od nekdaj zelo privlačila, verjetno zaradi Scarfacea, ameriškega raperja, ki je bil moj idol.
Imate očiten igralski talent. Bi igrali v filmu?
Ne vem, ali sem dovolj dober, ampak grozljivke ali kakšni odštekani filmi so me vedno privlačili, prav gotovo se pa ne vidim v olepšanih limonadah. Očitno bom moral spet spomniti Gorkiča (Tomaža, režiserja grozljivke Idila, op. p.). Enkrat sem mu že pripovedoval svoje sanje, kako so me prizadeti čudaki ugrabili in me zvezali, mi v nekakšni ordinaciji zabadali injekcije v srce in se izživljali nad mano, jaz pa nisem mogel reagirati. Bilo je zraven reke pri ribogojnici, ob pomolčkih, kjer so ležala trupla, ki so jih na koncu zmleli in pometli v reko. Sumljivo grozen občutek (smeh).
