Laibach v Tate Modern

Retrospektivni pregled zvočnosti in estetike Laibacha od zgodnjih koncertov leta 1982 do danes v referenčnem londonskem muzeju za sodobno vizualno umetnost.

Objavljeno
16. april 2012 17.55
Maja Megla, kultura
Maja Megla, kultura

Video 1: Laibach z rekonstrukcijo svojih zgodnjih nastopov, v katerih so ob hrupnem zvoku v publiko usmerjali bleščeče luči in jih pustili zaslepljene ter potopljene v kaotičen industrijski zvok.

Video 2: Pevka Mina Špiler s pretanjeno izvedbo priredbe skladbe Beatlesov Across the Universe, ki so jo Laibachi leta 1988 posneli z Anjo Rupel.

***

Iz prenovljene stare elektrarne narejen muzej, ki je postal po odprtju leta 2000 eden od peščice najvplivnejših svetovnih muzejev za sodobno umetnost (poleg newyorške Mome, pariškega George Pompidou, madridske Reine Sofie, amsterdamskega Stedelijka), ni vajen organizirati spektakelskih koncertov. Doslej se je podal le v tri koncerte ambientalno in eksperimentalno zasnovanih glasbenih projektov, čeprav so z zvokom sicer pospremljene nekatere instalacije ali video prezentacije na razstavah.

Tokrat pa so gostiti bend, ki ima sicer izdelano ikonografijo, estetiko in ideologijo, skrbno izbrane reference iz zgodovine umetnosti in spektakelski performans, vendar deluje v mediju popularne glasbe in znotraj glasbene industrije z vsem pogonom, ki ga ta zahteva. Kaj takšnega je Tate Modern gostila prvič. In kakor je nam znano je prodor iz potrošniško naravnane glasbene industrije hitrih in menjavajočih se trendov, zvezdništva in modnih tokov različnih življenjskih stilov, v hermetično zaprte galerijske prostore elitne kulture, ki so varovane kot Alkatraz, doslej uspel edino še nemški skupini Kraftwerk (trenutno imajo med 10. in 17. aprilom v newyorški Momi serijo osmih koncertov).

Svoj nastop so pripravljali celo noč do jutranjih ur, težav pa je bilo zaradi koncertov nevajene muzejske ustanove cel kup, med drugim tudi ta, da jim je ponoči, ko so se pripravljali za nastop, zaradi obremenitve (zvočniki, lightshow) neprestano prekinjalo elektriko. Zvečer je bilo vznemirjenje zato še toliko večje, a so svoj nastop, na katerem so prepotovali 32 let svoje glasbene poti od zgodnjega, industrijskega zvoka (na oder so povabili svoje takratne sodelavce) čez uspešnice kot je Life is Life, ki je niso igrali skoraj desetletje, do najnovejših stvaritev, ki jih je spremljala bogata svetlobna vizualizacija in dinamične videoprojekcije. Okrepljeni z generacijo odličnih mlajših glasbenikov, ki jih spremljajo od plošče Volk (2006), vokalistko Mino Špiler, bobnarjem Janezom Gabričem, Lukom Jamnikom na sintetizatorjih in Sašom Vollmaierjem na klaviaturah, so pokazali, da so še vedno v vrhunski formi. Med publiko je bilo videnih tudi kar nekaj takšnih, ki so prišli v Lobndon posebej za to priložnost in se pridružili ducatu v Londonu živečih Slovencev in veleposlaniku Iztoku Jarcu.

Fantje, ki so z londonskim nastopom končali svojo enomesečno evropske turneje, prihajajo v Slovenijo v petek, 20., in soboto, 21. aprila. V petek bodo imeli koncert v ljubljanskem Kinu Šiška ob 21. uri in pred tem (ob 17. in 19. uri) predvajanje finskega znanstvenofantastičnega filma Jekleno nebo (Iron Sky), za katerega so napisali glasbo (prikazan je bil tudi na berlinskem bienalu), dan kasneje pa bodo v Narodnem domu Maribor nastopili v okviru EPK ob 21. uri s koncertom in s projekcijo filma ob 19. uri v mariborskem Koloseju.