Tiskane izdaje
Sinoči so predstavili na odru Linhartove dvorane ob pomoči občutenega tolkalista Youssefa Hbeischa večino glasbe z novega albuma Asfar, kar pomeni potovanje. To je drugi album odkar bratje delujejo kot trio. Sicer pa sta dva brata že prej nastopala skupaj, med drugim tudi že v Cankarjevem domu, pred leti na Drugi godbi.
Ob izvrstnih lučnih rešitvah za tak statičen nastop, so preigravali predvsem lastne skladbe, ki pa temeljijo na bogatem izročilu palestinske glasbe. Ker so skladbe pisane v taki formi, ki pušča precej improvizacije, kar je običajno za ljudsko glasbo, smo bili tudi tega deležni v veliki meri. Bratje Joubran so izvrstni mojstri svojih inštrumentov, kar so pokazali v enuroinpoldolgem koncertu, kjer so med drugim tudi dele melodij izvajali izmenično, ne da bi se prekinila njena nit.
Izvrstni poznavalci tega inštrumenta, kakor tudi zelo ujemajoči se glasbeniki, so ob tolaklistu, ki je dihal z njimi, kakor tudi z občinstvom, ki je oblastno ritmično pritegnilo, ali pa tudi zapelo. Zasedba izvaja predvsem inštrumentalno glasbo, vendar pa na vsakem koncertu Samir Joubran odpoje eno skladbo zato, da občinstvo dobi občutek, kako se glas ujema z najbolj pomembnim inštrumentom arabske glasbe. In v tej skladbi mu je pritegnilo tudi dobro razpoloženo občinstvo.
Na trenutke meditativno zasanjani, večinoma pa močni in energični, so bratje Joubran demonstrirali vzhodnjaško glasbeno strast in pa tudi sporočilo, ki ga prenašajo po svetu in to je sporočilo miru. Vse pa so nas povabili na obisk, ko bo Palestina končno svobodna, kar je občinstvo pospremilo z močnim aplavzom in stoječimi ovacijami v dodatku, ko so trije bratje na en oud pokazali še malo cirkuško-glasbene šegavosti.
