Magičnost kultiviranja posebnega orkestrskega zvoka
Amsterdamski glasbeniki so potrpežljive vrste: Concertgebouw, ki velja za enega najboljših orkestrov na svetu, je bil ustanovljen daljnega leta 1888, pod taktirko Willema Mengelberga so izvajali dela takrat sodobnih skladateljev, med drugimi Gustava Mahlerja, Antona Brucknerja, Richarda Straussa, a šele ob stoti obletnici leta 1988, ko je njihova pokroviteljica postala kraljica Máxima, so imenu smeli dodati pridevek kraljevi.
Izjemno akustično podobo, po kateri orkester slovi, Amsterdamčani pripisujejo svoji matični dvorani, neoklasicistični koncertni dvorani sredi mesta, a ne pozabijo dodati, da so za kultiviranje posebnega, nezamenljivega orkestrskega zvoka enako zaslužni glasbeniki, povabljeni solisti in glavni dirigenti, ki jih je bilo doslej le sedem, Willem Kes, Willem Mengelberg, Eduard van Beinum, Bernard Haitink, Riccardo Chailly, Mariss Jansons in Daniele Gatti.
Pogled v častitljivo zgodovino orkestra pove, da so ga več kot enkrat vodili skladatelji, med njimi Richard Strauss, Gustav Mahler (njegova dela so redno izvajali, ko še ni bil priznan kot pomemben skladatelj), Arnold Schönberg in Igor Stravinski, tradicijo dolgoletnega sodelovanja s sodobnimi skladatelji seveda še zmeraj ohranjajo, med njimi so zdaj John Adams, Thomas Adès in Tan Dun, orkester pa vsako leto izvede več naročenih novih del. K zvoku orkestra in njegovi veliki stilistični fleksibilnosti so prispevala tudi sodelovanja s specialisti, dirigent Nikolaus Harnoncourt je bil na primer zaslužen za sloves, ki ga je orkester požel z izvedbami repertoarja osemnajstega stoletja.
Vodenje orkestra, so sporočili lani poleti, bo leta 2027 prevzel Klaus Mäkelä, ki kot umetniški sodelavec z orkestrom sodeluje od letošnje sezone, na ljubljanski nastop v Cankarjevem domu pa prihajajo z Ivánom Fischerjem, ki je od sezone 2021/22 častni gostujoči dirigent, sicer pa z orkestrom Concertgebouw skoraj vsako leto gostuje že od leta 1987.
Dirigent izumitelj
Fischer je skladatelj, operni direktor in vodja Budimpeškega festivalskega orkestra, s katerim danes tvori pomemben del glasbenega življenja madžarske prestolnice, sicer pa je reden gost svetovnih prizorišč, bil je tudi ustanovitelj več prireditev, med njimi festivala Budapest Mahlerfest, na katerem se primarno predstavljajo nova dela, opernega festivala v Vicenzi in madžarske Mahlerjeve fundacije.
Fisher je bil glavni dirigent Nacionalnega simfoničnega orkestra iz Washingtona, orkestra Opere v Lyonu in orkestra Koncertne hiše v Berlinu.
Iván Fischer je od sezone 2021/22 častni gostujoči dirigent, sicer pa z orkestrom Concertgebouw skoraj vsako leto gostuje že od leta 1987.
Kot je pokazalo pandemično obdobje, pa je Fischer tudi svojevrsten izumitelj, saj se je v pol leta trajajočem molku orkestra in napovedih o obvezni uporabi obraznih mask med koncerti domislil posebne obrazne maske, ki s prozornima plastičnima školjkama v obliki ob uhlje pristavljenih dlani bistveno izboljša akustično doživetje poslušalcev v dvorani.
Kraljevi orkester Concertgebouw na leto izvede okrog osemdeset koncertov v svoji dvorani, okrog štirideset pa v drugih dvoranah po svetu, ocenjujejo, da vsako leto na koncertih očara okrog četrt milijona obiskovalcev, svoj doseg pa seveda povečuje še s posnetki, pretočnim predvajanjem, radijskimi in televizijskimi prenosi, v okviru založbe Live pa Amsterdamčani izdajajo še plošče in devedeje. S projektom Concertgebouworkest Young po Evropi iščejo mlade glasbene talente med štirinajstim in sedemnajstim letom in jih usmerjajo na pot vrhunskih orkestrskih glasbenikov.
