Tiskane izdaje
Little Feat je ena najboljših in hkrati tudi najbolj podcenjenih rock skupin, kar jih je v 70. letih prejšnjega stoletja prišlo iz Amerike, natančneje iz Los Angelesa.
Vse skupaj se je začelo, ko sta se v mestu angelov srečala kitarist Lowell George, ki je bil takrat član skupine Mothers Of Invention Franka Zappe, in pianist Bill Payne. Ker sta imela podobne glasbene ideje, sta ustanovila novo skupino, kmalu pa sta se jima je pridružila še Zappov basist Roy Estrada in bobnar Richie Hayward, ki je igral že v Georgeevem prejšnjem bandu Factory.
Hayward je bil pred tem skupaj z Georgeem tudi član benda Fraternity Of Man, ki se je v zgodovino vpisal s skladbo Don't Bogart Me s plošče z glasbo iz filma Easy Rider, ki so ga prodali v milijonski nakladi, najdemo pa jo tudi na njihovem prvem albumu, ki nosi ime benda.
Eric Clapton in Jimmy Page sta Little Feat, ki je igrala in še igra glasbo, v kateri je zaznati rock and roll, blues, R&B, boogie, country, folk, gospel, soul, jazz in New Orleans funk, v nekem obdobju razglasila za njun najljubši ameriški bend, pa tudi Rolling Stonesi in Bob Dylan so se potrudili, da so si ogledali vsaj en njihov koncert.
Ime skupine Little Feat naj bi izšlo iz hudomušne opazke, ki jo je glede otroških dimenzij stopal kitarista Lowella Georgea nekoč izustil bobnar skupine Mothers Of Invention Jimmy Carl Black. O tem, kako je skupina dejansko nastala, pa obstajajo najmanj tri zgodbe, vse so povezane s Frankom Zappo.
Prva pripoveduje, da je George po vsaki vaji Zappi kar naprej igral svojo skladbo Willin'. Zappi naj bi bila tovornjakarska himna sicer všeč, vendar je menda zaradi pretežno akustične, rahlo kantrijaške izvedbe nikakor ni videl kot del glasbeno zahtevnega in progresivnega opusa Mothers of Invention. Ko naj bi mu Georgeevo teženje dokončno presedlo, naj bi ga nagnal iz benda in mu hkrati svetoval, naj si omisli svojo skupino. Georgeu je menda pri tem prijazno dejal, da je preprosto predober − kot kitarist in kot avtor −, da bi bil le kitarist pri Mothersih, kjer so sicer igrali izredno talentirani glasbeniki, ki jih je lastnoročno izbral sam Zappa.
Druga zgodba pravi, da je Zappo razkurilo dejstvo, da je George na nekem nastopu 15 minut zavzeto igral svoj solo, pri tem pa ni opazil, da njegov ojačevalec sploh ni vključen.
Tretja, najbolj verjetna zgodba pa pravi, da je Zappo hudo zmotil verz iz skladbe Willin', ki vsebuje besede »weed, whites, and wine«, ki vse aludirajo na mamila. Ob splošnem prepričanju, da so bili Mothers of Invention bend, sestavljen iz stalno zakajenih hipijev, je resnica povsem nasprotna. Zappa je bil odločno proti drogam in kakršnega koli »farmacevtskega« obnašanja v bendu ni toleriral, besedilo skladbe Willin' pa je razumel kot izrazito drogeraško.
Ne glede na vse skupaj izgleda, kot da je Zappa le iskal izgovor, da Georgeu »na lep način« omogoči ustanovitev lastne skupine, kjer bo lahko do konca razvil svoj talent. Ko se je to zgodilo, je za Little Feat osebno priskrbel pogodbo z Warner Bros. in istoimenski album so posneli avgusta in septembra 1970, izdali pa januarja 1971. George je pozneje priznal, da se je od Zappe veliko naučil, kako se vodi rock bend, in prav meseci, ki jih je preživel v Mothers of Invention, so mu menda pomagali, da je tudi sam postal odličen vodja.
Glede pesmice Willin' pa še tole. Prva verzija je izšla na prvem, istoimenskem albumu skupine. Ker pa si je George pri sestavljanju modela letala med snemanjem porezal roko, je solo s slidom na kitari posnel nihče drug kot mogočni Ry Cooder. Skladbo so v nekoliko počasnejšem tempu posneli še za drugi album Sailin' Shoes, ki je izšel leta 1972, kjer pa na slide kitari zablesti sam Lowell George.
