Mala šola rock'n'rolla: Proud Mary in Beethoven

John Fogerty je napisal skladbo o domači perici, ki je prerasla v ladjo.

Objavljeno
10. februar 2015 17.08
mpi fogerty
Ključar
Ključar
Proud Mary je skladba, ki jo je napisal ameriški avtor, pevec, kitarist in producent John Cameron Fogetry, takrat član super uspešne skupine Creedence Clearwater Revival (CCR). Kot mala plošča z njihovega drugega albuma Bayou Country je na Fantasy Records izšla januarja 1969, čeprav nekateri viri navajajo, da je dejansko prvič izšla nekaj dni pred Božičem leta 1968. Na Billboardovi lestvici je zasedla drugo mesto, še bolje pa se je odrezala na lestvicah širom po svetu. Proud Mary je bila prva v nizu petih malih plošč Creedence Clearwater Revival, ki so se uvrščale na vrhove lestvic. Creedence Clearwater Revival so v tem obdobju po uspešnosti njihovih malih plošč celo prehiteli Beatle.

Neprijeten odhod k vojakom
 

Fogerty je leta 1966 moral v ameriško vojsko, služil pa je v rezervni sestavi, znani kot National Gouard. Vojaško dolžnost je opravljal v vojaških oporiščih Fort Bragg, Fort Knox in Fort Lee. Kot je pripovedoval v kasnejših intervjujih, mu v vojski ni bilo prav nič všeč. Mučilo ga je domotožje, nikakor se ni mogel sprijazniti z omejevanjem in zatiranjem svobode, prav tako mu je šla na živce konservativna red neckovska miselnost, ki je pač značilna za vojske sveta. Po enem letu je oblasti zaprosil, da ga častno odpustijo iz vojaške službe, kar vsekakor ni bil lahek postopek. Iz vojske se pač ne odhaja kar tako. Za časten odpust, kar pomeni, da tvoja kartoteka ostane čista, upravičen pa si tudi do zmerne pokojnine, je bilo pač treba navesti zelo upravičene razloge, najbolj pa so k častnemu odpustu pripomogle zasluge na bojišču. Nečastni odpust je bil precej bolj pogost, še posebej v času vojne v Vietnamu, ko se je precej mladcev skušalo izogniti vojaščini, oziroma odhodu na bojišče.

Tristoodstotno prepričan, da gre za uspešnico

Tedni, ko je čakal na pismo z glavo ameriške vojske, so se po njegovih besedah neznosno vlekli. Posedal je doma in ni vedel, kam naj se vtakne. Nič mu ni bilo po volji, vse mu je bilo odveč. Smer njegovega življenja v prihodnosti je bila odločilno odvisna o tega, kakšen odpust mu bo privoščila vojska. Posedal je pred hišo na terasi in se smilil sam sebi, vsako jutro pa pogledoval proti poštnemu nabiralniku. Nekega dne, ko je poštar že odšel in je Fogerty še enkrat več ugotovil, da pisma tudi na ta dan pač ne bo, je sredi zgodnjega popoldneva k njemu prišel drug poštar s samo enim pismom. »Takoj sem videl, da mi je prinesel - tisto - pismo. Čeprav sem ga tako težko čakal, si ga nekaj časa nisem upal odpreti. Potem sem ga le odprl, ga na hitro preletel in izvedel, da sem iz vojske odpuščen častno. Valjal sem se po travi pred hišo, prevračal kozolce in vpil od veselja. Ko sem se malo pomiril, sem odšel v sobo, vzel v roko kitaro in naredil grobo obliko pesmi, ki je kasneje postala Proud Mary. Ko sem končal uvodnih nekaj akordov in je skladba začela dobivati obrise, je skozi okno posijalo pozno popoldansko sonce. Če verjamete ali pa ne, v tistem trenutku sem bil z prav vsakim vlaknom svojega telesa tristoodstotno prepričan, da sem napisal skladbo, ki bo uspešnica še dolga, dolga leta in bo obrnila tok popularne glasbe in rocka.«

Zvok ladje in Beethovna


Z naslovom Proud Mary je Fogerty pravzaprav opisoval domačo perico, ki je prerasla v rečno ladjo. Glede uvodnih, tako značilnih akordov, pa je povedal, da ga istočasno spominjajo na zvok zadnjega pogonskega kolesa na ladjah, značilnih za Mississippi, priznal pa je tudi, da se je, ko je koncipiral skladbo, nekaj časa igral z uvodnimi toni Beethovnove 5. simfonije. Delno zato, ker mu je bilo zaporedje tonov nenavadno všeč, (ni bil edini), delno pa tudi zato, ker je hotel ustvariti nekaj tako velikega in trajnega, kot je Beethovnova simfonija. Skladba se dejansko začne s ponavljajočima se C akordoma, ki se izmenjujeta z A akordom. Proud Mary, ki je po Fogertyjevih besedah sestavljena iz delčkov najmanj treh različnih skladb, so že leta 1969 torej tik po tem, ko je izšla, posneli v 35 različnih verzijah, do danes pa se je to število povzpelo krepko čez sto. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da ne Fogerty ne drugi člani CCR Mississipija vsaj do takrat sploh nikoli niso videli od blizu. Kljub prepričanju mnogih, da prihajajo iz New Orleansa oziroma iz močvirij Lousiane ali Floride, so CCR kalifornijska
skupina iz Berkeleya, torej s povsem nasprotnega konca ZDA, vsi člani pa so srednjo šolo opravili na El Cerrito High School v West Contra Costa Unified School Districtu. Šola je bila med drugim znana po tem, da jo je  obiskovala etnično sila raznolika druščina.

Fogerty je, ob res množici verzij njegove skladbe povedal, da je Proud Mary v izvedbi Ikea in Tine Turner prvič slišal med vožnjo z avtom. Bil je popolnoma zaprepaden, izvedba ga je namreč navdušila, saj je skladba zazvenela v povsem novi, kot je sam dejal, pravi, bluesovski obleki, ki je njegovi izvedbi dala povsem novo dimenzijo.