Naklonjenost do ustvarjanja in občutek doma
Pred zaključkom še nekaj presežkov, kot so muzikal Lolita, José Cura, Slovenski mladinski orkester in Katalena ter Vlado Kreslin.
Odpri galerijo
Spektakelsi zaljuček Ljubljana Festivala. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana festival se preveša proti koncu in prinaša kar nekaj presežkov. Tako bo danes in jutri na ogled muzikal Lolita v ruski produkciji, v sredo pa bo nastopil argentinski umetnik José Cura s Simfoničnim orkestrom RTV SLO dvema zboroma in izbranimi solisti. V četrtek bo na Kongresnem trgu v Ljubljani odmevala glasba skupine Katalena ob podpori Slovenskega mladinskega orkestra, v petek pa bo imel Vlado Kreslin svoj 30 nastop na festivalu.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala Irina Afanasyeva, avtorica predstave, producentka in režiserka muzikala Lolita, je zelo vesela, da jim je pandemičnim razmeram navkljub uspelo priti v Ljubljano. »Bala sem se, da ne bomo nikoli prišli v Ljubljano. Lani smo namreč bili že dvakrat povsem spakirani, da pridemo v Ljubljano, pa smo morali obisk preložiti. Letos je končno uspelo.
Predstavili vam bomo muzikal Lolita, ki ima spektakelsko zasnovo, sodelujejo pa najboljši mladi pevci in pevke, plesalci in plesalke, ki jih je koreografsko usmerjal Svyatoslav Melnikov.« Ta je povedal, da so se potrudili in pripravili za muzikal zelo bogato in razgibano koreografijo, ki se sprevrže v spektakel giba, glasbe in svetlobe. »Tema muzikala odpira različne pomisleke, o katerih gledalci lahko premišljujejo, medtem ko sledijo koreografiji in glasbi. V koreografijo pa sem skušal ujeti gibe preteklosti, sedanjosti in morebitne prihodnosti,« je še poudaril Melnikov.
José Cura pravi, da je prvič prišel v Ljubljano na festival leta 1997 ali 1998, »tako da bo naslednje leto minilo 30 let, odkar ga vodi Darko Brlek in 25 odkar prihajam sem. Vsakič ko pridem, se počutim res domače.
Ko sva skupaj večerjala, sem imel občutek, kot da jeva pri meni doma v moji kuhinji. To prijateljstvo, ki se je stkalo z leti, je zelo pomembna sestavina, ko pridemo do glasbe. Smo profesionalci, sem pridemo, ker na tak način služimo za preživetje. Radi pa pridemo zato, ker na tem festivalu čutimo naklonjen odnos do našega ustvarjanja. Predvsem po zaslugi Darka, čemur on sicer skromno ugovarja, je pa res, da je on duša festivala.
Ljubljanski koncert bo tudi nekaj posebnega za mojo ekipo ter zame osebno. Imeli bomo slovensko premiero enega mojih del, in sicer oratorija Ecce Homo v latinščini, ki temelji na bibličnih besedilih. Predlagali so mi tudi, da bi ga bilo zanimivo postaviti na oder tudi kot balet, mogoče celo s to rusko skupino.« Dodal je še, da se veseli koncerta, saj je poseben izziv, primerno predstaviti tako religiozno delo na koncertu na prostem. Zato bodo veliko delali tudi s svetlobo, da bodo ustvarili primerjano atmosfero za to glasbeno delo z versko tematiko.
V imenu Slovenskega mladinskega orkestra je njegova dirigentka Živa Ploj Peršuh povedala, da bo na Kongresnem trgu nastopilo 80 mladih inštrumentalistov iz vse Slovenije v starosti med 12 in 22 let. Orkester se bo tudi letos soočil z zelo zahtevnim programom. V goste so povabili zasedbo Katalena, s katero bodo izvedli kar 12 njihovih pesmi. Aranžmaje zanje pa je naredil violinist Matija Krečič. »Na Ljubljana festivali nastopamo že nekaj let in program sestavimo vedno znova. Tako mlade skupaj sestavimo na skupnem imenovalcu simfoničnega orkestra, kar je zelo zahtevna naloga. Zaigrali pa bomo še redko izvajano skladbo Ob Kolpi Danila Bučarja in pa Sinfonietto Primoža Ramovša.«
Vlado Kreslin pa bo letos imel svoj trideseti koncert v okviru tega festivala. »Prvi koncert na festivalu je bil, se mi zdi, le z Beltinško bando. Ko so bili tisti stari gospodje še vsi živi, na odru pa nas je bilo kakih sedem. Z leti so se zasedbe in gosti spreminjali. Letos, ki praznujem 30-letnico nastopanja na tem festivalu, bom ob spremljavi Malih bogov in Beltinške bande, med drugim še povabil v goste pevski zbor Reunion ter hrvaškega kantavtorja Šajeto. Program bo podoben, kot je zmeraj in drugačen kot je zmeraj, s presenečenjem, ki pa ga ne smem izdati,« je poudaril ta panonski poet.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala Irina Afanasyeva, avtorica predstave, producentka in režiserka muzikala Lolita, je zelo vesela, da jim je pandemičnim razmeram navkljub uspelo priti v Ljubljano. »Bala sem se, da ne bomo nikoli prišli v Ljubljano. Lani smo namreč bili že dvakrat povsem spakirani, da pridemo v Ljubljano, pa smo morali obisk preložiti. Letos je končno uspelo.
Predstavili vam bomo muzikal Lolita, ki ima spektakelsko zasnovo, sodelujejo pa najboljši mladi pevci in pevke, plesalci in plesalke, ki jih je koreografsko usmerjal Svyatoslav Melnikov.« Ta je povedal, da so se potrudili in pripravili za muzikal zelo bogato in razgibano koreografijo, ki se sprevrže v spektakel giba, glasbe in svetlobe. »Tema muzikala odpira različne pomisleke, o katerih gledalci lahko premišljujejo, medtem ko sledijo koreografiji in glasbi. V koreografijo pa sem skušal ujeti gibe preteklosti, sedanjosti in morebitne prihodnosti,« je še poudaril Melnikov.
Počuti se kot doma
José Cura pravi, da je prvič prišel v Ljubljano na festival leta 1997 ali 1998, »tako da bo naslednje leto minilo 30 let, odkar ga vodi Darko Brlek in 25 odkar prihajam sem. Vsakič ko pridem, se počutim res domače.
Ko sva skupaj večerjala, sem imel občutek, kot da jeva pri meni doma v moji kuhinji. To prijateljstvo, ki se je stkalo z leti, je zelo pomembna sestavina, ko pridemo do glasbe. Smo profesionalci, sem pridemo, ker na tak način služimo za preživetje. Radi pa pridemo zato, ker na tem festivalu čutimo naklonjen odnos do našega ustvarjanja. Predvsem po zaslugi Darka, čemur on sicer skromno ugovarja, je pa res, da je on duša festivala.
José Cura pravi, »vsakič ko pridem, se počutim res domače.« FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljanski koncert bo tudi nekaj posebnega za mojo ekipo ter zame osebno. Imeli bomo slovensko premiero enega mojih del, in sicer oratorija Ecce Homo v latinščini, ki temelji na bibličnih besedilih. Predlagali so mi tudi, da bi ga bilo zanimivo postaviti na oder tudi kot balet, mogoče celo s to rusko skupino.« Dodal je še, da se veseli koncerta, saj je poseben izziv, primerno predstaviti tako religiozno delo na koncertu na prostem. Zato bodo veliko delali tudi s svetlobo, da bodo ustvarili primerjano atmosfero za to glasbeno delo z versko tematiko.
Orkestrirana glasba Katalene
V imenu Slovenskega mladinskega orkestra je njegova dirigentka Živa Ploj Peršuh povedala, da bo na Kongresnem trgu nastopilo 80 mladih inštrumentalistov iz vse Slovenije v starosti med 12 in 22 let. Orkester se bo tudi letos soočil z zelo zahtevnim programom. V goste so povabili zasedbo Katalena, s katero bodo izvedli kar 12 njihovih pesmi. Aranžmaje zanje pa je naredil violinist Matija Krečič. »Na Ljubljana festivali nastopamo že nekaj let in program sestavimo vedno znova. Tako mlade skupaj sestavimo na skupnem imenovalcu simfoničnega orkestra, kar je zelo zahtevna naloga. Zaigrali pa bomo še redko izvajano skladbo Ob Kolpi Danila Bučarja in pa Sinfonietto Primoža Ramovša.«
Vlado Kreslin bo letos imel svoj trideseti koncert v okviru Festivala Ljubljana. FOTO: Jure Eržen/Delo
Tri Kreslinova desetletja
Vlado Kreslin pa bo letos imel svoj trideseti koncert v okviru tega festivala. »Prvi koncert na festivalu je bil, se mi zdi, le z Beltinško bando. Ko so bili tisti stari gospodje še vsi živi, na odru pa nas je bilo kakih sedem. Z leti so se zasedbe in gosti spreminjali. Letos, ki praznujem 30-letnico nastopanja na tem festivalu, bom ob spremljavi Malih bogov in Beltinške bande, med drugim še povabil v goste pevski zbor Reunion ter hrvaškega kantavtorja Šajeto. Program bo podoben, kot je zmeraj in drugačen kot je zmeraj, s presenečenjem, ki pa ga ne smem izdati,« je poudaril ta panonski poet.
