Naša pesem: Razprodano zborovsko petje

Letošnja Naša pesem je bila po zaslugi tekmovanja za veliko nagrado Evrope posebno težko pričakovana. Nastop »velikih finalistov« pa – kot bi šlo za estradne umetnike – že mesec prej razprodan. Maribor je letos prvič v zgodovini mednarodnega zborovskega tekmovanja gostil veliki finale.

Na njem so se za velike glasbene vilice potegovali filipinski univerzitetni zbor iz Manile, lanski zmagovalec tekmovanja v bolgarski Varni, japonski komorni zbor Harmonia Ensemble, ki je zmagal v francoskem Toursu, komorni zbor Oreya iz Ukrajine, zmagovalec tekmovanja v baskovski Tolosi, Vox Gaudiosa, komorni zbor iz Tokia, ki je osvojil žirijo v italijanskem Arezzu, in švedski Sofia Vocalensemble, ki ga je med laureate lani uvrstila žirija mariborskega tekmovanja.

Eno samo odločitev predvidevajo propozicije tega tekmovanja, določitev velikega zmagovalca, ki ga izbere osemčlanska mednarodna žirija. To je letos postal švedski zbor Sofia Vocalensemble z zborovodjo Bengtom Ollenom, ki je – po rezultatu sodeč – dobil največ glasov žirantov, priznanih strokovnjakov iz osmih evropskih držav. To je gotovo zaslužena nagrada izvrstnim švedskim pevcem, »... je pa obenem tudi nagrada našemu mednarodnemu tekmovanju, ki je ta zbor popeljalo v veliki finale, kar je za nas izjemno pomembno, saj dokazuje visoko raven prireditve,« sta povedala strokovna sodelavka za zborovsko dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Mihela Jagodic in direktor tekmovanja Matija Varl.

Naša pesem je letos ostala brez slovenskih zborovskih »špic«, ki imajo tokrat gotovo mednarodne načrte, a je kljub temu na tuje goste, ki so ob grand prixu z velikim zanimanjem prisluhnili tudi našemu nacionalnemu tekmovanju, naredila izjemen vtis.

Nastopilo je 22 zborov iz Slovenije in zamejstva. Žirija, ki so jo sestavljali domači in tuji zborovski strokovnjaki, je podelila pet zlatih, štirinajst srebrnih in tri bronasta priznanja. Najuspešnejši je bil komorni zbor Megaron z zborovodjo Damjanom Močnikom, med zlate pa so se uvrstili še zbor Sv. Nikolaja iz Litije, mešani zbor Obala iz Kopra, APZ Univerze na Primorskem in Grudnove šmikle iz Železnikov. Žirija je podelila še nekaj posebnih nagrad, ki so jih, poleg omenjenih, prejeli še Vokalna skupina Ingenium, zbor Mohorjan iz Prevalj in Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela v Italiji, izpostavila pa je še imena treh zborovodkinj: Helena Fojkar Zupančič je prejela nagrado za najboljšo zborovodjo tekmovanja, Helena Buhvald Gorenšek in Mateja Černic pa sta bili razglašeni za najobetavnejši mladi zborovodkinji tekmovanja.

Žirija je bila zlasti navdušena nad številnimi debitanti in zajetnim delom slovenske ustvarjalnosti v programih nastopajočih, predvsem tiste izpod peres predstavnikov najmlajše skladateljske generacije. Posebno navdušenje so pokazali tuji žiranti, med njimi španski dirigent Enrique Azurza in nizozemska strokovnjakinja za mladinsko petje Wilma ten Wolde. Oba že poznata raven slovenskega zborovstva z mednarodnih tekmovanj, presenečena in navdušena pa sta nad ugotovitvijo, da ima tako majhna država toliko odličnih zborov. To misel je bilo mogoče slišati po vsakem koncertu tekmovanja; pa ne od kogar koli, temveč od ljudi, ki vedo, kaj je dobro petje, saj oblikujejo programe zborovskih tekmovanj in festivalov po Evropi.