Tiskane izdaje
Po podatkih Britanske fonografske industrije (BPI) so lani prodali 53 odstotkov vinilnih albumov več kot leta 2015, kar je največ po letu 1991. Američani so bolj nagnjeni k naročanju pretočne glasbe, saj so poskrbeli, da se je njen delež od leta prej povečal za 4,9 odstotka. Pozanimali smo se tudi, kako je z izdajanjem vinilk pri nas.
V Veliki Britaniji je bila prodaja vinilnih albumov leta 2016 največja v zadnjih 25 letih, saj so jih kupili več kot 3,2 milijona. Najbolj prodajan album je bil Blackstar, ki ga je David Bowie izdal dva dneva pred smrtjo. Tudi med prvimi 30 najbolj prodajanimi vinilnimi albumi v Veliki Britaniji je bilo kar pet njegovih.
Medtem ko prodaja vinilnih plošč v Veliki Britaniji zadnjih devet let narašča in predstavlja okoli pet odstotkov prodaje albumov, na drugem velikem glasbenem trgu, v ZDA, opažajo, da se je lani v primerjavi z letom 2015 več kot podvojila uporaba pretočne glasbe, in to kljub povečani prodaji albumov v fizični obliki. Tudi v ZDA so lani dosegli rast prodaje vinilnih plošč, za 26 odstotkov glede na leto 2015, čeprav te še vedno predstavljajo precej majhen delež na trgu.
Zanimanje za poslušanje in kupovanje vinilnih albumov je začelo upadati s pojavom cedejev in nato še bolj z digitalizacijo in pojavom formata mp3, ki je omogočil skorajda neskončne možnosti kopiranja glasbe ob skoraj nespremenjeni kakovosti. Glasba je postala povsod prisotna in s tem že nadležna. Prav tako pa se po drugi strani posluša povsem individualno s slušalkami. Tako nastanejo individualni glasbeni otoki.
Poslastica zbirateljev
V analognih časih pa je bila glasba dragocena in redka dobrina. V času mojega odraščanja po radiu in televiziji ni bilo veliko dobre in zanimive glasbe. Zato so cele generacije hodile z velikimi vinilnimi albumi k prijateljem in znancem, kjer so skupaj poslušali glasbo in se o njej pogovarjali. Vinilne albume so nato pospravili v kleti, na podstrešja ali pa so končali na bolšjih sejmih. Tam so med zbiratelji postali prava poslastica. In ti zbiratelji so ohranili plamen klasičnega poslušanja glasbe, ko si se postavil v sobi med dva zvočnika in album poslušal od začetka do konca. Format velike plošče na 33,3 obrata na minuto je tudi postal koncept oziroma format albuma kot zaključene zvočne umetnine.
Zbiratelji iščejo vinilne zaklade. Foto: Jože Suhadolnik
Digitalizacija glasbe je vodila tudi v zmanjšanje prodaje zgoščenk in s tem v propad številnih neodvisnih prodajaln plošč. Tako so leta 2008 na neko aprilsko soboto sredi tega meseca prvič razglasili dan prodajaln plošč – Record Store Day. To je hitro vodilo do zanimivega pojava, ko so v naslednjih letih na ta aprilski dan glasbeniki in založbe začeli izdajati vinilne albume, ki so bili tega dne ponavadi na prodaj le v takih trgovinah.
To je spodbudilo zanimanje zanje, sprva med hipsterji, med mladeniči in mladenkami, ki so šele odkrivali analogni svet, ter seveda med tistimi, ki so z vinilkami odraščali. Ti so odpihnili prah s svojih gramofonov in se vrnili tja, kjer so svojčas tako zelo uživali, k poslušanju glasbe. Nostalgija je postala dober posel, saj se po podatkih Ameriškega združenja založnikov in izdajateljev (RIAA) od leta 2015 strmo veča prodaja vinilk. Tega leta se je povečala za 32 odstotkov in je znašala 416 milijonov dolarjev, kar je največ od leta 1988.
Tudi v Sloveniji
Kot je povedala Amanda Amon Rimc iz Universala Slovenija, pri njihovi »založbi izhajajo največja imena v svetu glasbe, zato skoraj vsi naslovi izidejo tudi v vinilni obliki. Prodaja cedejev že nekaj let upada in se je zdaj znašla na točki, kjer večjih sprememb ne pričakujemo več. Vse več pa je zahtevnejših poslušalcev glasbe, ki jim sama izkušnja poslušanja glasbe in kakovost zvoka pomenita veliko, zato prodaja vinilk in gramofonov narašča. Vinilke vzbujajo nostalgična čustva in prav poseben odnos do albumov.
Albumi, ki se najbolje prodajajo na njih, so ponavadi zbirateljski. Do njih imamo poseben odnos in čustva, zato nam zanje ni težko odšteti nekaj več denarja, saj vemo, da bodo na naši glasbeni polici za vedno zasedli posebno mesto. Tudi lokalno načrtujemo izdaje vinilk, ampak za zdaj ne morem nič potrditi.«
Glasbena industrija je pozorna na prodajo vinilk, saj se je decembra lani v Veliki Britaniji prvič zgodilo, da je bil prihodek od njihove prodaje večji od prihodkov z digitalnih platform (itunes, spotify, youtube …). To je bilo verjetno tudi zaradi praznične nakupovalne mrzlice in bo januarja najverjetneje spet obratno, vendar je treba priznati, da so vinilke v glasbeni industriji postale zelo pomemben vir dohodka.
Meri Coralič iz založbe Menart, ki zastopa korporacijo Sony Music, je povedala, da so leta 2016 prodali največ naslednjih vinilnih albumov: David Bowie Blackstar, Bruce Springsteen Chapter and Verse, Bob Dylan Fallen Angel, Leonard Cohen You Want Darker in David Gilmour Rattle That Lock. Dodala je še, da je »v dobi, ko je mogoče na spletu dobiti vso glasbo brez ustreznega plačila, vsako zanimanje za njen nakup na tradicionalnih nosilcih zvoka pozitivna novica«.
Janez Dovč iz založbe Celinka pravi, da so doslej izdali le dva vinilna albuma, in sicer Polono Kasal in Sounds of Slovenia. Z veseljem bi jih izdali več, vendar je še premalo kupcev, da bi se stroški izdaje povrnili. O povečanem zanimanju Dovč meni, da je to po eni strani poza, trend, moda, povezana s hipsterstvom, vintageem in retrom, po drugi strani pa nanj vplivajo glasbeni sladokusci, ki vedo, kaj hočejo. »Vsekakor so vinilne izdaje nekaj lepega, lepo jih je prijeti v roko, si vzeti čas zanje, jih položiti na gramofon in jim zbrano prisluhniti. Nisem sicer prepričan, da smo v Sloveniji že dosegli kritično mejo, ko bi se vinilna izdaja lahko tudi finančno splačala, se pravi, da prodaja pokrije (vsaj) stroške tiska.«
Bolj osredotočeno poslušanje
Založba Nika Records, ki zastopa korporacijo Warner Music, je lani prodala največ vinilnih albumov ponovnih izdaj Pink Floydov, kar vse po vrsti, ter ponatise izdaj Davida Bowieja, ki so se časovno približno ujeli z njegovo smrtjo oziroma je on pred smrtjo načrtoval nekakšen časovni načrt teh reizdaj. Med vinilnimi izdajami, ki so letos izšle kot nove, pa so novi Red Hot Chili Peppers, je povedal Mare Godnjavec. Dodal je, »da je trend prodaje vinilnih albumov dober in bo tak verjetno še nekaj časa ostal.
Pomeni drugačen odnos do dela izvajalca, ti albumi imajo zbirateljsko vrednost, so zvočno dobri in predvsem ponujajo bolj osredotočeno poslušanje, saj si je treba vzeti čas, prižgati gramofon, položiti nanj ploščo in jo potem še obrniti, kar v času playlist in enega klika vendarle prinaša bolj osebno glasbeno izkušnjo. Za glasbeno industrijo je to format, ki se bo približal bolj vestnim sledilcem glasbe in povrnil odnos do izdelka, ne zgolj glasbe na njem. Znova bo povezal oblikovanje, estetiko in glasbo, finančno pa bo premik bolj simboličen.«
Posebnost med založbami, ki delujejo v Sloveniji, je Glitterbeat Records, ki se je specializirala za različnost svetovne glasbe. Kot je povedal njen predstavnik Silvij Skok, so samo lani izdali kar enajst vinilnih plošč, in sicer naslednjih izvajalcev: Chimurenga Renaissance (Girlz With Gunz (EP – samo na vinilu)), Aziza Brahim (Abbar el Hamada), Every Song Has Its End: Sonic Dispatches from Traditional Mali različnih izvajalcev (dvojni vinil z DVD-jem), Bixiga 70 (The Copan Connection: Bixiga 70 Meets Victor Rice (izdaja Record Store Day – samo na vinilu)), Damir Imamović's Sevdah Takht (Dvojka), M.A.K.U. Soundsystem (Mezcla), Afro-Haitian Experimental Orchestra (Afro-Haitian Experimental Orchestra), Khmer Rouge Survivors (They Will Kill You, If You Cry), Orkesta Mendoza (¡Vamos A Guarachar!), Gaye Su Akyol (Hologram İmparatorluğu) in Noura Mint Seymali, katere album Arbina je bil njihova najbolje prodajana plošča.
Skok je povedal, da prodaja vinilk narašča, lani se je povečala za približno 50 odstotkov v primerjavi z letom prej, kar je zagotovo spodbudno, a še vedno ne pokriva izgube zaradi manjše prodaje zgoščenk in manj kupljenih digitalnih izdaj.
»Lepo bi bilo, če bi se pozitivni trend nadaljeval.« Sicer pa je dejal, da pri tej založbi obožujejo vinil. »Osem od naših šestintridesetih albumov je izšlo zgolj na vinilu. Privlačita nas njihov zvok in veličina. Tudi kultura poslušanja je drugačna, ko enkrat položiš iglo na ploščo, jo boš po vsej verjetnosti poslušal do konca brez nepotrebnega preskakovanja na naslednjo skladbo. Z vinilno ploščo se prehitro brzeči svet vsaj za dolžino trajanja plošče malo upočasni.«
Dodal je še, da so pravkar izdali dvojni vinilni album legendarnih turških psihedelikov Baba Zula z dodano zgoščenko dub remiksov in osemstransko knjižico, ki je pravcata zakladnica za oči in ušesa. Poleg tega letos načrtujejo vsaj še enajst vinilnih izdaj. Po Baba Zuli sledijo Tunizijci Bargou 08, Malijci Tamikrest, Ganec King Ayisoba in še nekateri. Letos pa bodo prvič izdali tudi slovenski album na vinilu.
