Od sakralne glasbe do sodobne glasbene literature
V Ljubljano bodo prišle zanimive komorne zasedbe, tudi Moskovski komorni orkester Musica Viva in Gruzijski komorni orkester Ingolstadt
Odpri galerijo
Dirigent Aleksander Rudin in orkester Musica Viva
Foto arhiv Festivala Ljubljana
Komorna glasba je od začetkov ljubljanskega poletnega festivala pomemben del programa, četudi praviloma ni deležna tolikšne pozornosti medijev in občinstva kot velika zvezdniška imena. Tudi tokrat se obetajo številni vrhunski nastopi. Za uvod v ta sklop repertoarja bo 5. julija nastopil Komorni orkester iz Waidhofna ob Ybbsu.
Ta orkester se je s širokim repertoarjem glasbenih slogov, ki obsega tako simfonije in filmsko glasbo kot dela sodobnih skladateljev, uveljavil tudi v mednarodnem glasbenem prostoru. V Ljubljani bodo nastopili z deli Franza von Suppéja, Roberta Schumanna ter Johanna in Josefa Straussa. Zanimivo je, da je dirigent Wolfgang Sobotka že dve leti tudi predsednik avstrijskega parlamenta.
Sledil bo nastop Beograjskega komornega zbora, ki ima že dolgo tradicijo, med njegovimi največjimi uspehi so nastopi na Moskovskem velikonočnem festivalu in Velikonočnem festivalu v Brnu. Zbor, ki ga vodi dirigent Vladimir Marković, se posveča predvsem starejši sakralni glasbi in vokalnim ter vokalno-instrumentalnim delom evropske glasbene dediščine, na repertoarju imajo tudi dela sodobnih skladateljev.
Moskovski komorni orkester Musica Viva je pred štirimi desetletji ustanovil violinist in dirigent Viktor Kornačev, pod vodstvom sedanjega dirigenta Aleksandra Rudina pa se je uvrstil med najboljše ruske orkestre. Njihov repertoar obsega različne glasbene žanre, posebno pozornost namenjajo pozabljenim mojstrovinam in delom sodobnih skladateljev. Rudin, ki bo prevzel vodenje orkestra tudi v Slovenski filharmoniji, na koncertih igra tako na violončelo kot violo da gamba, glasbo romantike izvaja tradicionalno, pri baročni in klasicistični glasbi pa sledi historično zastavljeni izvedbi.
Gruzijski komorni orkester Ingolstadt ima zanimivo zgodovino, saj je bil ustanovljen leta 1964 v Tbilisiju, leta 1990 pa so člani zasedbe s selitvijo v Ingolstadt odprli novo poglavje. Kljub selitvi ohranja vzhodnoevropsko identiteto, hkrati pa deluje kot pomemben kulturni ambasador tega nemškega mesta. Na umetniški razvoj zasedbe je ključno vplivala njena dolgoletna vodja in violinistka Liana Isakadze, poleg nje tudi dirigenta Yehudi Menuhin in Kurt Masur. Na ljubljanskem koncertu bodo nastopili pod vodstvom armenskega dirigenta Rubena Gazariana, ki je zadnje štiri leta tudi njihov umetniški vodja.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije se bo predstavil s koncertnim večerom Deklica in smrt z deli Huga Wolfa in Franza Schuberta (solistka bo sopranistka Nika Gorič) ter s projektom Slike z razstave, na katerem bo solist kitarski virtuoz in pedagog Mak Grgić. Grgićev repertoar obsega velika klasična dela kitarskega repertoarja pa tudi balkansko glasbo, sodobne mikrotonalne ter avantgardne skladbe, filmsko glasbo, pop in jazz, v Ljubljani pa bo izvedel koncert za kitaro in orkester Concierto de Aranjuez, ki je eden od najpopularnejših koncertov 20. stoletja za ta inštrument. Izpostaviti velja še nastop Komornega orkestra milanske Scale, ki bo tokrat nastopil s solistoma Massimom Mercellijem (flavta) in Massimom Quarto (violina), na sporedu pa bodo zgolj Tartinijeve skladbe.
Ta orkester se je s širokim repertoarjem glasbenih slogov, ki obsega tako simfonije in filmsko glasbo kot dela sodobnih skladateljev, uveljavil tudi v mednarodnem glasbenem prostoru. V Ljubljani bodo nastopili z deli Franza von Suppéja, Roberta Schumanna ter Johanna in Josefa Straussa. Zanimivo je, da je dirigent Wolfgang Sobotka že dve leti tudi predsednik avstrijskega parlamenta.
Sledil bo nastop Beograjskega komornega zbora, ki ima že dolgo tradicijo, med njegovimi največjimi uspehi so nastopi na Moskovskem velikonočnem festivalu in Velikonočnem festivalu v Brnu. Zbor, ki ga vodi dirigent Vladimir Marković, se posveča predvsem starejši sakralni glasbi in vokalnim ter vokalno-instrumentalnim delom evropske glasbene dediščine, na repertoarju imajo tudi dela sodobnih skladateljev.
Moskovski komorni orkester Musica Viva je pred štirimi desetletji ustanovil violinist in dirigent Viktor Kornačev, pod vodstvom sedanjega dirigenta Aleksandra Rudina pa se je uvrstil med najboljše ruske orkestre. Njihov repertoar obsega različne glasbene žanre, posebno pozornost namenjajo pozabljenim mojstrovinam in delom sodobnih skladateljev. Rudin, ki bo prevzel vodenje orkestra tudi v Slovenski filharmoniji, na koncertih igra tako na violončelo kot violo da gamba, glasbo romantike izvaja tradicionalno, pri baročni in klasicistični glasbi pa sledi historično zastavljeni izvedbi.
Gruzijski komorni orkester Ingolstadt ima zanimivo zgodovino, saj je bil ustanovljen leta 1964 v Tbilisiju, leta 1990 pa so člani zasedbe s selitvijo v Ingolstadt odprli novo poglavje. Kljub selitvi ohranja vzhodnoevropsko identiteto, hkrati pa deluje kot pomemben kulturni ambasador tega nemškega mesta. Na umetniški razvoj zasedbe je ključno vplivala njena dolgoletna vodja in violinistka Liana Isakadze, poleg nje tudi dirigenta Yehudi Menuhin in Kurt Masur. Na ljubljanskem koncertu bodo nastopili pod vodstvom armenskega dirigenta Rubena Gazariana, ki je zadnje štiri leta tudi njihov umetniški vodja.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije se bo predstavil s koncertnim večerom Deklica in smrt z deli Huga Wolfa in Franza Schuberta (solistka bo sopranistka Nika Gorič) ter s projektom Slike z razstave, na katerem bo solist kitarski virtuoz in pedagog Mak Grgić. Grgićev repertoar obsega velika klasična dela kitarskega repertoarja pa tudi balkansko glasbo, sodobne mikrotonalne ter avantgardne skladbe, filmsko glasbo, pop in jazz, v Ljubljani pa bo izvedel koncert za kitaro in orkester Concierto de Aranjuez, ki je eden od najpopularnejših koncertov 20. stoletja za ta inštrument. Izpostaviti velja še nastop Komornega orkestra milanske Scale, ki bo tokrat nastopil s solistoma Massimom Mercellijem (flavta) in Massimom Quarto (violina), na sporedu pa bodo zgolj Tartinijeve skladbe.
