One Republic, poprockovska čarovnija v Stožicah

Na sinočnjem koncertu je ameriška pop rock zasedba pripravila pravi spektakel

Objavljeno
17. november 2014 10.15
Koncert/One republic
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
 One Republic so očitno res poseben fenomen, kajti še preden se je pri nas dobro razvedelo, da skupina sploh obstaja, je bil njihov sinočnji koncert v ljubljanskih Stožicah že razprodan. Zasedba je nastala 2002 v Colorado Springsu v zvezni državi Colorado, njeni člani pa so Ryan Tedde, ustanovitelj in pevec, Zach Filkins, solo kitara, viola; Drew Brown, ritem kitara; Eddie Fisher, bobni, in Brent Kutzle, baskitara, čelo. Ljubljano so obiskali prvič, in sicer v okviru svetovne turneje Native World, na kateri predstavljajo lanski album Native.

Koncert je točno ob 20. uri začela alter rockovska zasedba Kongos iz Južne Afrike, ki deluje v Phoenixu, v ameriški zvezni državi Arizona, in jo sestavljajo štirje bratje Kongos. Zasedba je doslej izdala dva albuma, v svoj alter rockovski zvok pa dodajajo tudi zvoke bluesa in reggaeja ter harmonike.

Foto: Roman Šipić

V premoru se je napetost med občinstvom stopnjevala, kajti One Repubilic so začeli koncert pred 20.000 ljudi (toliko jih je bilo sinoči v Stožicah) tako, da so prvo skladbo Don't Look Down skoraj v celoti odigrali skriti za belim polprozornim zastorom. Tako je rasla napetost med večinoma mladim občinstvom predvsem ženskega spola. V celoti pa so zadoneli s skladbo Light It Up, ko so se prižgale vse luči in jih je občinstvo sprejelo z glasnim kričanjem.

Skupina je nato nanizala presek pesmi s svojih treh albumov Dreaming Out Loud, Waking Up in Native, s posebnim poudarkom na novega, saj so ga odigrali skoraj v celoti (Don't Look Down, Light It Up, What You Wanted, Something I Need, Counting Stars, Can't Stop, Au Revoir, Feel Again,  I Lived), ni pa manjkalo tudi starejših uspešnic, kot so Stop And Stare, Come Home, Secrets in Good Life. V dodatku pa so postregli še z Love Runs Out, ganljivo priredbo pesmi What A Wonderful World Louisa Armstronga ter svojo največjo uspešnico If I Lose Myself.

Ryan Tedder je na začetku obljubil, da bo to najboljši koncert te turneje. Če je res bil najboljši, ne vemo, gotovo pa je, da so v ljubljanskih Stožicah pripravili izjemen večer. Nekaj pesmi so odigrali na velikem odru, druge pa na manjšem sredi občinstva, ki je vse zvesto snemalo z mobilnimi napravicami. Zaradi gozda snemajočih rok se na trenutke sploh ni dalo spremljati koncerta, zato pa so Youtube in družabne spletna omrežja preplavili posnetki, bolj slabe, kot dobre kakovosti.

Foto: Roman Šipić/Delo

Ryan Tedder zna z občinstvom in je naredil kar nekaj kilometrov, ko je tekal po velikem odru in nekajkrat prišel po brvi do manjšega sredi občinstva. Občinstvo je skorajda vse pesmi pelo na glas, pri uspešnici Something I Need pa ga je prosil še za posebno sodelovanje.

Tematsko so njihove pesmi predvsem ljubezenske narave, očitno kot nalašč za srca in ušesa sedanjih najstnikov, ki so jih vzeli za svoje. Zasedba je inštrumentalistično zelo izpiljena in uigrana, koncert dramaturško zelo vešče narejen, tako da so sinoči v Stožicah priskrbeli res za pravi, pri nas redko viden spektakel, ko se skupina in občinstvo združita v eno. Ker pa se Ryan Tedder močno zaveda sveta okoli sebe, občasno napiše tudi kakšno tehtnejšo skladbo, kot je recimo I Lived, s katero so končali redni del koncerta in ki prinaša zgodbo o boju mladih bolnikov s cistično fibrozo za preživetje.

Ko so vsi nastopili na majhnem odru, je iz občinstva priletela slovenska zastava, ki jo je Tedder razobesil, prav tako pa pohvalil slovenske mlade glasbenike iz zasedbe Superhearo Orchestra, ki je posnela različico pesmi Good Life. Tako so ob izvedi te pesmi na velikem ekranu v Stožicah predajali tudi posnetke Ljubljane ter Bleda.

One Republic so pripravili celovit profesionalen šov, ki gotovo ni nikogar razočaral, kajti kot je dejal Tedder za slovo, »je to zagotovo naš najboljši prvi koncert v nekem mestu in obljubljam, da pridemo nazaj v Slovenijo z novim albumom«. Dodal je še lahko noč po slovensko, in veliki topovi so izstrelili sneg belih lističev med občinstvo in tako končali skoraj dveurno poprockovsko čarovnijo.