Pet Shop Boys na svežem festivalu v Tobačni

Festival Flow Ljubljana: Finec Mikko Lehtinen, po novem Ljubljančan, bo v mesto pripeljal drugačen festival

Objavljeno
20. april 2015 10.18
Mikka Lehtinen finski režiser 31.3.2015 Ljubljana Slovenija
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Flow Festival Ljubljana bo slovenska različica helsinškega festivala Flow, ki deluje že desetletje. V Ljubljano ga bo pripeljal Mikko Lehtinen s sodelavci. Od 26. do 28. junija bo na treh odrih na območju Tobačne v Ljubljani nastopilo več kot 30 tujih in domačih izvajalcev, tudi Pet Shop Boys in Róisín Murphy. Festival bo ponujal svežo in navdihujočo glasbo, kulturo, vizualno umetnost in izbrano gostinsko ponudbo lokalnih restavracij, pivovarn ter vinskih kleti na izjemnem območju starega industrijskega kompleksa. Z Lehtinenom smo se pogovarjali o festivalu, glasbenem poslu, Tobačni, smučarskih skokih in smučanju.

Zakaj boste v Ljubljano pripeljali festival Flow?

Lastniki helsinškega festivala Flow so moji stari prijatelji, saj se poznamo še od najstniških let. Moje dekle pa je Slovenka in pred dvema letoma sva v središču Ljubljane kupila stanovanje. Sem prihajam poslovno že osem let in uporabljam vaše naravne lepote, še posebno gore, za snemanje filmov in reklam, najemam tudi studio Viba. Ko sva začela skupaj živeti v Ljubljani, sem ugotovil, da se v mestu ne dogaja nič takega, kar bi bilo podobno festivalu Flow. Oziroma se nič takega ne dogaja nikjer na Balkanu. Je sicer veliko glasbenih festivalov, vendar ni nobeden narejen s takim širšim pristopom.

Tisto so le običajni glasbeni festivali, nihče pa ne kombinira različnih vidikov. Na Flow Ljubljana bomo posneli nekaj filmov, sodelovali bodo študentje ljubljanskih fakultet za arhitekturo in oblikovanje. Dogajalo pa se bo na območju Tobačne, ki se mi zdi zelo lep kraj, ki kar kliče po prenovi in tem, da postane eno od mestnih kulturnih središč.

V čem bo ljubljanski festival podoben helsinškemu?

Ena od podobnosti bo ekološka prijaznost, druga, da bodo nekateri glasbeniki nastopili na obeh festivalih, ker so stroški nižji, če jih najamemo za dva nastopa. Poleg tega je festival hkrati poslovna platforma. Čeprav bo glasba nekoliko poudarjeno elektronska, pa to ni rave festival za 18-let­nike, saj pridejo v Helsinkih nanj tako najstniki kot obiskovalci, starejši od 65 let. Tam se namreč sklepajo tudi resni posli.

Torej festival Flow ni le glasba ...

Ne, je festival o mestni urbani kulturi, umetnosti, hrani, oblikovanju, inovacijah, predvsem pa gre za izmen­jevanje idej. Prepričani smo, da če nekdo nekaj izumi, mu tega ni treba obdržati zase oziroma patentirati. Mi želimo deliti dobre ideje v splošno dobro. Radi bi nahranili možgane z novimi idejami.

Oživljanje opuščenih industrijskih območij je pomembno za njihovo vnovično urbanizacijo.

Helsinki Flow festival se dogaja na nekdanjem industrijskem območju, ki pa je bilo ob njegovem začetku že preurejeno. To območje je namenjeno tudi drugim dogodkom in platformam. V bistvu v Helsinkih ni take priložnosti, kot jo imamo v Ljubljani, saj imamo tu veliko več svobode, več prostora, da naredimo, karkoli želimo.

Seveda obstajajo neki administrativni, pa tudi finančni okviri. Na območju Tobačne sta dve lepi stavbi, ki sta že močno načeti, zato je to priložnost, da ju obnovimo. Vem, da je Tobačna naprodaj, vendar nimam denarja, da bi jo kupil. (smeh) Za zdaj! (smeh)

Poglejte, kaj se je zgodilo z znamenito londonsko elektrarno na premog Battersea Power Station, ki nastopa v številnih glasbenih filmih in videih, najbolj znana pa je z ovitka albuma Animals skupine Pink Floyd iz leta 1977. To veličastno katedralsko opečnato stavbo, ki je največja take vrste v Evropi, so po zaprtju nameravali podreti. Potem pa so jo zavarovali kot nacionalno arhitekturno znamenitost, jo prenovili, oživili z restavracijami, kinematografi, koncertnimi prizorišči, galerijami in zdaj daje delo kar tri tisoč ljudem.

Ne vidim razloga, zakaj ne bi kaj podobnega naredili tudi s Tobačno. Najhujše bi bilo, če bi jo podrli in tam zgradili kakšne grde steklene stavbe. Mi si prizadevamo, da bi Tobačno ohranili, jo prenovili in oživili, da bi spet postala sestavni del dogajanja v mestu. Ko vidim, da v mestih podirajo lepe stare stavbe, mi je vedno hudo.

Je bilo preprosto pridobiti Pet Shop Boys za Flow Ljubljana?

Z vsemi skupinami takega kalibra je malo komplicirano. Ker Pet Shop Boys letos nista na turneji, bo njun nastop nekaj posebnega za ta del Evrope. Zato je za organizatorja vse skupaj bolj zapleteno in dražje. Zapleteno je tudi zato, ker morajo biti tukaj cene vstopnic nizke, kolikor se le da, drugače mnogi ne bodo prišli, umetniki pa zaračunajo enako, kot če bi nastopili v New Yorku ali Londonu. Ne dajejo popustov glede na lokalni trg.

Zato je kar zapleteno najti prave glasbenike za pravi denar, da je cena vstopnic zmerna in je lahko obisk množičen. Sicer pa Pet Shop Boys nista še nikoli nastopila v Ljubljani, zato smo tudi želeli, da prideta na naš festival.

Najpogosteje snemate reklame. Boste posneli tudi kakšen film o promociji festivala Flow Ljubljana?

Posneli bomo nekaj filmov, vendar jih ne bom režiral jaz, ker ne bom utegnil. Posneli bomo tudi promocijski film o Sloveniji, predvsem o njeni naravi. Tako da to ne bo film le o Ljubljani, ampak o Sloveniji kot celoti, kaj vse lahko ponudi. Tega bodo posneli študentje. Drugi film bo bolj umetniški in na višji produkcijski ravni, posnel pa ga bo znan finski režiser, ki je v bistvu moj največji tekmec v poslu. Včasih zmagam jaz, včasih pa on. Zanimivo bo, da bo zdaj delal zame, da sem jaz njegova stranka.

Finska že nekaj let uspešno izvaža svojo glasbo v tujino, še posebno heavy metal. Morda veste, ali gre pri tem za neki državni izvozni načrt?

Na Finskem ne živim že skoraj enajst let. Deset let sem živel v Londonu, zdaj pa skoraj eno leto tu. V bistvu ne vem, ali država podpira izvoz finske glasbe. Po mojem je to bolj odvisno od glasbenikov in ljudi iz tega posla, ki so bolj dejavni. Nekaj pa se je na Finskem zgodilo pred desetimi leti. Ljudje so postali bolj samozavestni glede tega, kaj delajo, in so začeli svojo kariero zastavljati tudi na mednarodni ravni.

Gotovo je imel helsinški Flow pomembno vlogo pri graditvi te samozavesti. Ko na Finskem narediš koncert, na katerem nastopijo Public Enemy, Björk, Grace Jones in Nick Cave v istem letu, tudi drugi glasbeniki postanejo bolj samozavestni. Manjši promotorji in organizatorji koncertov pa vidijo, kaj vse je mogoče narediti. V Helsinkih se ta hip veliko dogaja. Prepričan sem, da je Flow veliko prispeval pri uspehu finske glasbe v tujini.

Živite v Ljubljani. Ste že raziskali vse kraje, kjer se igra glasba?

Bil sem že v mnogih. Nočem, da bi bil festival Flow komercialni dogodek. Normalno, da hočem toliko zaslužiti, da poplačam Pet Shop Boys in druge, vendar imam še druge vire dohodkov. Želim le prirediti krasen dogodek. Povezali smo se s Kinom Šiška, kjer bomo imeli nekaj preddogodkov.

Vam je všeč kak slovenski glasbenik, umetnik?

Všeč mi je Jaša Mrevlje - Pollak, ki bo v Tobačni naredil veliko instalacijo. Zelo mi je všeč skupina Torul, ki ima vse potenciale za mednarodno karie­ro. V Nemčiji že nastopajo pred velikimi množicami, v Sloveniji pa so skoraj popolnoma neznani, kar je res nenavadno.

Tudi to je politika festivala, da povabi lokalne glasbenike. Vem, kateri bi pritegnili množice, nam pa gre za to, da predstavimo tiste, ki so zanimivi in so še vedno manj znani. Tako jih bomo na festivalu Flow predstavili tujim novinarjem, ki so se že akreditirani iz številnih največjih svetovnih medijskih hiš. Želel bi, da bi ti slovenski glasbeniki nato nastopili v Helsinskih, Londonu in še kje drugje. Tako da je v tem delu Flow bolj »showcase« festival kot pa festival velikih zvezdnikov.

Ste iz Lahtija in predvidevam, da imate radi smučarske skoke. Kako je bilo letos v Planici?

Bil sem že večkrat v Planici in tudi letos je bilo odlično. Naša dvojna zmaga ...

Moj oče in stric sta sodelovala pri organizaciji smučarskih skokov. Zato sem bil zraven od svojega četrtega leta. Imam fotografije, na katerih sem skupaj s takimi zvezdniškimi skakalci, kot so Matti Nykänen, Ari-Pekka Nikkola in Jari Puikkonen. Obiskoval sem tudi posebno športno šolo s poudarkom na smučarskih skokih. Toni Nieminen je bil moj sošolec, Janne Ahonen pa je bil leto mlajši.

Ste skakali?

Skakal sem eno sezono, vendar sem hitro ugotovil, da to zame. (smeh) Sem pa vsaj poskusil.

Slišal sem, da radi planinarite po slovenskih gorah.

Bil sem na Krnu, Mangartu, na Triglavu pa še nisem bil, tako da še nisem postal pravi Slovenec. Tega se zavedam, vendar veliko planinarim, plezam in smučam. Lani vse leto nisem delal, ampak sem intenzivno smučal, da si naberem energije za Flow Ljubljana. (smeh) Štiri mesece sem bil v Chamonixu, kjer sem tudi plezal, na Mont Blanc sicer ne še. V Himalaji sva smučala po Anapurni, odšel sem tudi na Antarktiko in smučal po ledenikih. Res imam rad gore, zato mi je v Sloveniji tako zelo všeč.