Poslovil se je ugledni flavtist in pedagog
Bil je zaslužni profesor Akademije za glasbo in je zaznamoval slovenski umetniški prostor.
Odpri galerijo
Zapustil je bogato bero studijskih posnetkov ter za svoje umetniško delo prejel številna prestižna priznanja. FOTO: Osebni arhiv
Flavtist in pedagog, zasl. prof. Fedja Rupel se je rodil 12. marca 1937 v Ljubljani v družini znanega violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na Akademiji za glasbo pri prof. Borisu Čampi in študij zaključil leta 1959, dve leti kasneje pa še podiplomsko specialistično stopnjo. Tako kot njegov profesor je v Parizu s pomočjo štipendije francoske vlade med letoma 1961 in 1962 študiral na École normale de musique pri Gastonu Crunellu in Henryju Lebonu, se izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo Licence de concert.
V mladih letih je bil tako kot oče violinist in že leta 1957 je postal član dve leti pred tem ustanovljenega Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Od 1958 je tam igral flavto (1958–1960) in bil kolega z odličnimi glasbeniki, ki so tako kot on dodobra zaznamovali slovenski umetniški prostor (Jože Falout, Ivo Petrić, Mojmir Sepe, Ciril Škerjanec, Alojz Zupan idr.). Po pariškem obdobju je bil desetletja član orkestra Slovenske filharmonije (1961‒1986). Med letoma 1966 in 1975 je na ljubljanski akademiji za glasbo deloval kot predavatelj komorne igre kot eden redkih s tovrstno diplomo, od leta 1975 do 2014 pa je poučeval tudi flavto. Ukvarjal se je še z didaktično literaturo za flavto in napisal nekaj avtorskih skladb.
Med njegovimi najuspešnejšimi diplomanti so: Karolina Šantl Zupan, Matej Zupan, Renata Penezić, Alenka Zupan, Matej Grahek, Ana Kavčič Pucihar, Milena Lipovšek in Alja Velkavrh. Fedja Rupel je leta 2013 prejel naziv zaslužni profesor. Vključeval se je tudi v vodstvene dejavnosti, in sicer kot prodekan za umetniško dejavnost (1985–1993) in kot dolgoletni predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala (1993–2005). Kot komorni glasbenik je deloval v ansamblu Slavka Osterca in Ljubljanskem pihalnem triu, kot solist pa s priznanimi pianisti (Janko Ravnik, Marijan Lipovšek, Aci Bertoncelj, Vlasta Doležal-Rus idr.). S posebno pozornostjo se je posvečal delom sodobnih slovenskih skladateljev in krstno izvedel številna, tudi njemu posvečena dela. Zapustil je bogato bero studijskih posnetkov ter za svoje umetniško delo prejel številna prestižna priznanja.
V mladih letih je bil tako kot oče violinist in že leta 1957 je postal član dve leti pred tem ustanovljenega Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Od 1958 je tam igral flavto (1958–1960) in bil kolega z odličnimi glasbeniki, ki so tako kot on dodobra zaznamovali slovenski umetniški prostor (Jože Falout, Ivo Petrić, Mojmir Sepe, Ciril Škerjanec, Alojz Zupan idr.). Po pariškem obdobju je bil desetletja član orkestra Slovenske filharmonije (1961‒1986). Med letoma 1966 in 1975 je na ljubljanski akademiji za glasbo deloval kot predavatelj komorne igre kot eden redkih s tovrstno diplomo, od leta 1975 do 2014 pa je poučeval tudi flavto. Ukvarjal se je še z didaktično literaturo za flavto in napisal nekaj avtorskih skladb.
Med njegovimi najuspešnejšimi diplomanti so: Karolina Šantl Zupan, Matej Zupan, Renata Penezić, Alenka Zupan, Matej Grahek, Ana Kavčič Pucihar, Milena Lipovšek in Alja Velkavrh. Fedja Rupel je leta 2013 prejel naziv zaslužni profesor. Vključeval se je tudi v vodstvene dejavnosti, in sicer kot prodekan za umetniško dejavnost (1985–1993) in kot dolgoletni predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala (1993–2005). Kot komorni glasbenik je deloval v ansamblu Slavka Osterca in Ljubljanskem pihalnem triu, kot solist pa s priznanimi pianisti (Janko Ravnik, Marijan Lipovšek, Aci Bertoncelj, Vlasta Doležal-Rus idr.). S posebno pozornostjo se je posvečal delom sodobnih slovenskih skladateljev in krstno izvedel številna, tudi njemu posvečena dela. Zapustil je bogato bero studijskih posnetkov ter za svoje umetniško delo prejel številna prestižna priznanja.
