Tiskane izdaje
Obiskovalci kulturnih prireditev imajo vso pravico, da nemoteno uživajo v predstavi, za katero so plačali vstopnino. Prav tako imajo izvajalci pravico, da nemoteno izvedejo svojo predstavo. Za vse skupaj mora poskrbeti organizator, tudi s pomočjo redarjev, če je treba. Vendar to v primeru ljubljanskih Križank ni tako preprosto in zadnje čase se vnemajo javne polemike in pišejo grafiti nezadovoljstva.
Različen hrup
Dejstvo je, da nekateri organizatorji prireditev v Križankah ne naročijo zaprtja Zoisova ulice, ker to pač nekaj stane. Če so te prireditve bolj subtilne predstave in bolj akustični koncerti, je to zelo moteče, celo toliko, da se obiskovalci počutijo upravičeno ogoljufane. Če gre za rockovske koncerte, običajno takšna zapora niti ni potrebna.
Drugačen hrup pa povzročajo nekateri, ki v parku na drugi strani zidu Križank poslušajo koncert in popivajo. V primeru rockovskega koncerta to sicer ni moteče, v bolj tihih nastopih pa nadležni posamezniki zlahka uničijo ves trud izvajalcev na odru. Zato je Festival Ljubljana ob koncertu dua 2Cellos, ki je bil 23. julija v poletnem gledališču v Križankah, poleg Zoisove ceste zaprl tudi dostop do parka ob Križankah. To je razburilo mnoge in po socialnih omrežjih se je sprožil pravi plaz obtožb na račun Festivala in pozivov na namerno oviranje predstav v Križankah. Zanimivo je, da so med njimi tudi takšni, ki sami organizirajo koncerte ali pa na njih – nastopajo.
Izkušnje učijo
Če se spomnimo koncerta Ennia Morriconeja iz leta 2008, ki so ga v celoti pokvarili poslušalci na drugi strani zidu Križank, potem je zapore lažje razumeti. Takrat je Marijan Zlobec v Delu zapisal, da naj bi bil »koncertni večer pod taktirko Ennia Morriconeja zgodovinski, a je bil zgodovinski v povsem drugačnem pomenu. Za zidom polnih poletnih Križank se je menda zbralo približno sedemsto ljudi, ki so očitno ostali brez vstopnic, niso pa hoteli domov, ampak so se raje namestili vzdolž obzidja. Kako moteče in žaljivo je bilo to za nastopajoče, pa tudi za 1500 ljudi v nabito polnem poletnem gledališču, si ni težko predstavljati, nikakor pa tega ni mogoče preboleti ali celo oprostiti, saj je hrup v celoti pokvaril koncertni večer tako nastopajočim kakor jeznim obiskovalcem.« V drugih medijih je bilo zaslediti naslove: »Sedemdeset evrov, da poslušaš klepetanje ljudi pred vhodom. Kar je preveč, je preveč!«
Razslojenost družbe
Iz Festivala Ljubljana so včeraj sporočili, da je nedopustno občinstvu odrekati pravico do kulturnih dogodkov, ki so temelj evropske kulture in njene biti. »Stoletja in desetletja je tovrstna, klasična kultura navdihovala ljudi in oplajala njihove vsakdanjike, na Festivalu se trudimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. « Direktor Darko Brlek poudarja, da je bilo mirno vse do koncerta 2Cellos, potem pa se je začela širiti hajka, češ da so neoliberalci, da poglabljajo socialne razlike, da se grejo elitizem. »Na enem najlepših festivalskih prizorišč na svetu poskušamo samo zagotoviti ustrezne razmere za izvedbo prireditev.«
Je pa res, da so razlike v družbi vedno večje, še pravi Brlek. »Posledica sta tudi grafita, ki sta se pojavila ponoči ob vhodu in v parku, ki je prav tako kulturni spomenik. Zadevo smo prijavili policiji in jo bomo tudi zavarovalnici, zapora danes zvečer bo in tudi vse dni, tako kot so napovedane. Napisa bosta odpravljena v prihodnjih dneh, o poškodbah obzidja bomo obvestili tudi zavod za spomeniško varstvo.«
Patrik Greblo, vodja organizacijske enote glasbena produkcija RTV Slovenija, meni, da so cestne zapore pri koncertih v Križankah nujno zlo. »Še tako dobra akustika prizorišča ne more poslušalca obvarovati pred motečim hrumenjem prometa ali celo pred glasnimi mimoidočimi. Cestno zaporo podpiram torej izključno zaradi zagotavljanja zvočnega udobja obiskovalcem koncerta. Ob javni polemiki, ki se je iz tega razvila, pa predlagam, da pri enkratnih in razprodanih koncertih, če je le mogoče, MOL zagotovi projekcijo dogodka v preddverju Križank ali na katerem drugem ljubljanskem trgu.«
