Tiskane izdaje
Tolmin je prejšnji teden štiri dni gostil punkersko druščino s festivalom Punk Rock Holidays. Tretjič zapored so se na križišču Soče in Tolminke zbrali borci proti temu in onemu. Toda punk še ne pomeni strogega pljuvanja po sistemu in zaničevanja požrešnih multikorporacij, opozarja glavni prireditelj festivala Andrej Sevšek: »Aktivno življenje je prva odlika punka - na miselnem in fizičnem področju. Vse je zastonj, če sediš doma in tarnaš, kako je vse narobe, sam pa nič ne narediš. Če si želiš sprememb, pojdi na volitve, pojdi protestirat. Moraš biti tudi del tega. Če kdo reče, da je punk umrl, je umrl zaradi neaktivnosti ljudi.«
Marsikdo na festivalu je bil mlajših od začetkov punka v 80. letih preteklega stoletja. Mladina predstavlja velik del punkovske kulture, morda že zaradi samega športnega druženja. Rolkanje je namreč tudi eden prepoznavnih elementov punka. Navzven se zdi, da gre za pregovorno najstniško upornost, za modno muho biti drugačen, toda za tem vtisom se vendarle skriva nekaj več. »Ne gre za mladostniško upornost, sploh ne. Gre za dobro glasbo in predvsem besedila, ki jih poslušaš,« je dejala tiha 17-letna Vita.
Punk kot brezgeneracijsko gibanje
Punk je ustvarila mladina z reakcijo na spremembe v družbi. Današnji časi pa so načeloma precej podobni uporniškim časom izpred nekaj desetletij. Tudi danes je dovolj vzrokov za uporništvo, opozarja glasbenik in prvi mož založbe Moonlee Miran Rusjan: »Odnos generacij do družbenih dogajanj se resda spreminja. Današnja mladina je močno zaznamovana z internetno dobo, toda to pomeni zgolj, da realnost dojema drugače, kot so jo mladi, ki so bili začetniki punka. Ni pa nujno, da jo dojema narobe. Starejše generacije gledajo danes na začetke punka precej romantično, češ da je bila to prava stvar. Toda tudi takrat je bil punk za marsikoga lahko moda. Tudi danes je mladina iskreno uporniško aktivna, kot je bila nekdaj.«
Mladina ima moč, da spreminja stvari, a se te moči ne zaveda, trdi Sevšek. Po drugi strani pa je punk pravzaprav brezgeneracijsko gibanje. Glasba je celo drugotnega pomena. »Glej, že s svojim vprašanjem deliš ljudi na stare in mlade. Starostno omejevanje je zame 'bullshit',« nas je prizemljil pevec skupine Swingin' Utters Johnny Bonnel: »Mar je v današnjih časih pomembno, koliko smo stari? Cilj je ostati zdrav in dolgo živeti. Biti srečen. Imam otroke, zato hočem dolgo živeti. S tem, kar počnem, verjamem, da mi bo to omogočeno. Punk je izjemen trening telesa in duha. Nikar ne podcenjujte punka! Punk je za vsakega posameznika lahko nekaj povsem drugega. Zagotovo pa se strinjam, da je zdrav način življenja.«
»Tudi če si zanič, si lahko dober«
Toda punkerji niso vedno dobro sprejeti. Organizacija punkerskih dogodkov v Romuniji je zaradi nesprejemanja javnosti zelo težka, nam je pripovedovala bledopolta Romunka Ona: »Ljudje imajo svoje predstave. Toda punk je pravzaprav vse, kar si sam želiš. Družba nas ocenjuje glede na videz, mislim pa, da se nas zgolj boji, ker si upamo povedati, kar mislimo. Kar pa mislimo, si misli večina, le povedati si tega nikoli ne bo upala.« V Tolminu sta se znašla tudi Eli in Karl iz Libanona. Mladeniča sta se tako kakor mnogi preizkusila tudi v punkovskem bandu. »Za to zvrst glasbe ti ni treba nujno biti nadarjen. Najpomembneje je, da narediš, kar zmoreš. Tudi če si zanič, si lahko dober. To je mogoče zgolj v punku,« je poudaril Eli.
